Ena izmed največjih kitajskih naftnih družb se zaradi strahu pred sankcijami umika iz zahodnih držav

Tretji največji kitajski proizvajalec nafte in plina CNOOC (China National Offshore Oil Corporation) namerava prenehati s poslovanjem v Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike, saj so v Pekingu vedno bolj zaskrbljeni, da bi ji lahko zadele sankcije Zahoda, je za Reuters povedal vir.
Odnosi med Kitajsko in Zahodom so že tako zaostrene zaradi trgovanja in težav, povezanih s človekovimi pravicami, napetost pa se je zaradi nedavne invazije Rusije na Ukrajino samo še bolj povečala, saj Kitajska napada ne želi obsoditi.
S sredstvi, ki vključujejo področja v Severnem morju, Mehiškem zalivu in Kanadi, CNOOC proizvede okoli 220.000 sodčkov ekvivalenta nafte na dan, so izračunali pri Reuters.

Vir slike. CNOOC.
CNOOC naj bi nameraval izkoristiti dvig cen nafte in plina, ki ga je povzročila ruska invazija na Ukrajino, in s tem pritegniti kupce za njihov delež na Zahodu, saj si zahodne države prizadevajo vzpostaviti domačo proizvodnjo, da bi nadomestile rusko energijo.
V prihodnosti nameravajo zakupiti nova področja za pridobivanja nafte in plina v Latinski Ameriki in Afriki, prav tako pa želijo dati prednost razvoju v Braziliji, Gvajani in Ugandi.
Kakšen je povod za tako odločitev?
Iz ZDA so prejšnji teden sporočili, da bi se Kitajska lahko znašla v težavah, če bi pomagala Rusiji pri tem, da se izogne sankcijam, ki vključujejo finančne ukrepe, s katerimi Zahod Rusiji omejuje dostop do tujih valut in otežuje obdelavo mednarodnih plačil.
Sankcije, uvedene proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, bi morale Kitajski pomagati razumeti posledice, s katerimi bi se lahko soočila, če bi zagotovila materialno podporo Moskvi, je v sredo dejala namestnica ameriške državne sekretarke Wendy Sherman.

Vir slike: Kitajski parlament.
Namestnica je dodala, da bi moral »razpon sankcij« in nadzor izvoza, usklajen med zavezniki in partnerji ZDA proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ruskem gospodarstvu in oligarhom, služiti kot zgled kitajskemu voditelju Xi Jinpingu.
Rast Kitajskega trgovanja z Rusijo se je nekoliko upočasnila
Tovor med Kitajsko in Rusijo se je marca v primerjavi z letom prej povečal za dobrih 12 odstotkov na 11,67 milijarde ameriških dolarjev, kažejo podatki kitajske carinske službe. Rast se je od februarja upočasnila, vendar je vseeno prehitela 7,75-odstotno povečanje skupnega kitajskega uvoza in izvoza.
Peking ruskega dejanja ne označuje za invazijo, prav tako so zahodne sankcije proti Rusiji označili za nezakonite. Kitajska bi lahko z večjim odkupom nekoliko ublažila posledice sankcij, vendar analitiki pravijo, da še niso videli nobenih večjih znakov, da Kitajska krši sankcije Zahoda.
Rusko gospodarstvo se bo leta 2022 skrčilo za več kot 10 odstotkov, predvsem zaradi visoke inflacije in uhajanja kapitala iz države, je v torek dejal nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin.
Gospodarsko in trgovsko sodelovanje Kitajske z drugimi državami, vključno z Rusijo in Ukrajino, ostaja normalno, je na tiskovni konferenci povedal predstavnik carine Li Kuiwen. Rusija je sicer glavni vir nafte, plina, premoga in kmetijskih surovin za Kitajsko.
Ameriški predsednik Biden je ruska dejanja označil za genocid
Medtem pa je predsednik Biden v svojem govoru v torek namignil, da Putin izvaja genocid. »Vse bolj jasno postaja, da želi Putin izbrisati samo idejo Ukrajine,« je pojasnil. Združeni narodi genocid opredeljujejo kot dejanja z namenom uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine v celoti ali deloma.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nemudoma pozdravil izjavo. Na Twittterju je zapisal, da gre za besede resničnega voditelja. Zelenski že nekaj časa spodbuja zahodne voditelje, da storijo podobno, so zapisali pri STA.

Vir slike: EPA.
Biden je odločitev o tem, ali gre za genocid po mednarodnih standardih, prepustil pravnikom. »Zagotovo pa se mi zdi, da gre za genocid. Vse več dokazov prihaja na dan glede grozodejstev Rusov v Ukrajini in izvedeli bomo še več in pustili pravnikom, naj se mednarodno odločijo ali opredelitev ustreza,« je dodal ameriški predsednik, ki je še prejšnji teden govoril, da gre za vojne zločine, in ne za genocid.
Po skoraj mesecu dni brez daljših pripomb pa se je oglasil tudi predsednik Putin, ki je dejal, da bo Rusija vztrajal pri invaziji na Ukrajino »do njenega polnega zaključka«. Dodal je tudi, da so mirovni pogovori zašli v »slepo ulico«.
Ruski predsednik je tudi povedal, da so vojaške enote zdaj osredotočene na regijo Donbas v vzhodni Ukrajini, kjer se proruski separatisti borijo od leta 2014. »Naš cilj je pomagati ljudem, ki živijo v Donbasu in čutijo svojo nezlomljivo vez z Rusijo,« je še dejal.
Kakšne načrte ima Rusija v resnici pa bo pokazal čas, saj so tudi ruski uradniki več mesecev pred invazijo vztrajali, da ni načrtov za napad in da je bilo kopičenje vojakov ob ukrajinski meji zgolj vojaška vaja. Ukrajinske in zahodne oblasti zdaj pričakujejo intenzivno ofenzivo v Donbasu, kjer se ruski vojaki množično zbirajo.