Dušan Jesenšek Serša je napisal dve knjigi: Moja pot do svetlobe in Moja pot do zvezd. Preden je svojo drugo knjigo, ki jo je tako kot prvo napisal na mehanični pisalni stroj, predstavil v zagorski knjižnici, se je sam odpravil na več kilometrov dolgo pot od svojega doma v Trbovljah do Čeč in nazaj. Sam sem poskusil s prevezanimi očmi prehoditi par korakov na atletski stezi na Izlakah in lahko vam povem, da ni šlo. Dušan pa to zmore, čeravno je na pragu zaključka srednje šole izgubil vid.
V knjigi boste lahko prebrali, v posnetku pa slišali, kako se je z izgubo vida soočal, kako sta z zdaj že pokojno mamo prehodila vse okoliške poti in se pred leti med drugim peš podala iz Litije do Trbovelj. Po smrti mame je našel življenjsko sopotnico v upokojeni knjižničarki Manji, ki mu je v veliko oporo. Tako kot on je tudi ona po poroki prevzela še njegov (on pa njen) priimek.
Povedal nam je tudi, kako je nastajala knjiga in zakaj mu je bil Primož Roglič, ki mu je knjigo tudi podaril, velik navdih. Veliko zanimivega boste slišali tudi o dopustovanju z ženo, o romanjih, obisku Pariza, ogledu Eifflovega stolpa, ogledu in vzponu na svetilnik, o tem, koliko zvočnih knjig je v zadnjih desetletjih prebral oziroma jim prisluhnil, iskreno pa je povedal tudi, kako se je po izgubi vida soočal z osebnostnimi težavami.
Nekaj besed je namenil tudi svojemu očetu, ki je leta 1958 podrl veliko stavko rudarjev in bil zato kazensko odpuščen s “položaja” in premeščen na delovno mesto izven rodnih Trbovelj in Zasavja v Ribnico. Čisto na koncu posnetka si boste lahko ogledali še, kako je Dušan na moja vprašanja odgovoril tako, da je odgovore natipkal na pisalni stroj.
Dušan ni le pisatelj, ni le pohodnik, bil je tudi eden najboljših šahistov in je še vedno velik filmoljub. Knjigo lahko naročite v Delavskem domu Trbovlje in pri avtorju knjige na številki 051 422 298. Več pa v posnetku.
Igor Gošte