Ste digitalno pismeni? Na katerem mestu je Slovenija v EU?

Več kot polovica ljudi v Evropski uniji je imela leta 2021 vsaj osnovna digitalna znanja, kažejo nedavni podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Najvišje ocene so dosegle Nizozemska, Finska in Irska, medtem ko so imele najnižji delež Romunija, Bolgarija in Poljska.

Čeprav je bilo na spletnem portalu Slovenec pod rubriko Računalniške osnove objavljenih že kar nekaj člankov na to temo, si bomo v tokratnem članku pogledali, katere spretnosti sploh spadajo pod osnovno digitalno pismenost in na katero mesto se je uvrstila Slovenija na lestvici evropskih držav.

Kaj sploh je digitalna pismenost?

Na splošno ima digitalna pismenost veliko skupnih načel z drugimi področji, ki uporabljajo različne pridevnike (splošna, matematična, finančna, itn.) pred isto besedo – pismenost – za opredelitev specifičnega znanja ali kompetenc. Izraz digitalna pismenost je postal vse bolj priljubljen v izobraževalnih in visokošolskih okoljih ter se uporablja v mednarodnih in nacionalnih standardih, temelji pa predvsem na konceptih računalniške, informacijske in vizualne pismenosti.

Digitalna pismenost predstavlja posameznikovo sposobnost iskanja, vrednotenja in jasnega sporočanja informacij s pomočjo tipkanja in drugih medijev na različnih digitalnih platformah. Ocenjuje se s posameznikovo slovnico, izražanjem, spretnostmi tipkanja in sposobnostjo ustvarjanja besedila, slik, zvoka in oblikovanja z uporabo tehnologije, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.

Ameriško združenje knjižnic (ALA) opredeljuje digitalno pismenost kot »sposobnost uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za iskanje, vrednotenje, ustvarjanje in sporočanje informacij, ki zahteva tako kognitivne kot tehnične spretnosti«. Čeprav se je digitalna pismenost sprva osredotočala na računalnike (računalniška pismenost), se je njeno področje s pojavom in razvojem pametnih telefonov še dodatno razširilo.

»Digitalna pismenost je prisotna povsod in vsakdo jo ima na določeni ravni,« pravi Karin Cross-Smith, predsednica podjetja Heretto, ki se ukvarja s programsko opremo. Kot primer digitalne pismenosti navaja denimo otroka, ki prvič v roke vzame pametni telefon in ga začne intuitivno uporabljati, ali pa ko si uporabnik ogleda video vodič za uporabo določene aplikacije in jo lahko takoj začne uporabljati. »To je sposobnost navigacije v okolju, ki je v celoti povezano z različnimi tehnologijami.«

Katere spretnosti spadajo pod krovni izraz digitalna pismenost?

Digitalna pismenost je običajno opredeljena kot ‘mehka’ ali temeljna veščina (ang. soft skill), saj ne gre toliko za uporabo ene določene tehnologije, temveč bolj za sposobnost učenja in prilagajanja tehnologiji. Po besedah Joaquima Mira, partnerja in direktorja trženja v podjetju Hoppin’ World, digitalna pismenost vključuje štiri glavne stebre.

Miro te štiri stebre pojasnjuje kot sposobnost; biti na tekočem z obstoječimi tehnologijami, pravilno komunicirati v spletnem okolju, upravljati svoje zamisli v spletnem okolju in upravljati ekipe z uporabo tehnologije. V okviru teh sposobnosti je sicer znanje več različnih tehnologij. Komuniciranje v spletnem okolju lahko denimo vključuje platforme za videokonference, uporabo elektronske pošte, namestitev različnih aplikacij na mobilne telefone in tako naprej.

»Digitalna pismenost se nanaša na sposobnost osebe, da uporablja IT [informacijsko tehnologijo] in digitalno tehnologijo za iskanje, ocenjevanje, ustvarjanje in sporočanje informacij,« pravi Matt Dunne, vodja zaposlovanja pri potovalni agenciji HealingHolidays. »Če kandidat trdi, da ima digitalno pismenost, od njega pričakujem, da je sposoben opraviti temeljito spletno raziskavo, ki jo lahko nato analizira in ovrednoti. Pričakoval bi tudi, da bo sposoben ustvariti vrsto različnih digitalnih dokumentov in uporabljati digitalne komunikacijske sisteme.«

Razumevanje spletnih brskalnikov, iskalnikov in elektronske pošte je pri digitalni pismenosti pričakovanje, poudarja Dunne. »To se zdaj šteje za precej osnovno znanje. Njihovo obvladovanje ni velika prednost, je pa velika pomanjkljivost, če jih nimate.« Po navedbi spletnega portala ameriške univerze Rasmussen delodajalci od svojih bodočih zaposlenih sicer pričakujejo najmanj pet spretnosti s področja digitalne pismenosti, ki niso nujno vezane na tehnologijo: samostojno raziskovanje, poznavanje izrazov in običajnih platform, sodelovanje, prilagajanje novim tehnologijam ter zadostno razumevanje določene tehnologije za prenos znanja.

Spretnosti, ki pomagajo pri iskanju zaposlitve

»Velik del digitalne pismenosti predstavlja ugotavljanje, kako uporabljati tehnologije, ki jih še niste videli ali jih poznate le bežno,« pravi Cross-Smithova in dodaja: »Sposobnost samostojnega raziskovanja in reševanja problemov govori o kandidatovi sposobnosti prilagajanja dinamičnim tehničnim okoljem – kar je izjemno dragocena prednost.«

Poznavanje različnih izrazov, kot je Wi-Fi, se morda ne šteje za posebno znanje, vendar je pred tridesetimi leti komajda obstajal kot pojem. Danes obstaja veliko izrazov, ki jih pozna povprečen uporabnik interneta, in še več izrazov, ki bi jih lahko ta isti uporabnik razumel s preprostim iskanjem in raziskovanjem. Izkušnje z osnovno pisarniško programsko opremo, denimo Microsoft Office, so pogosto prav tako del digitalne pismenosti.

»Lepo sodelovanje z drugimi se morda ne zdi izrazito digitalna spretnost, vendar ste del ekipe,« poudarja Cross-Smithova in dodaja: »Ko je celotna ekipa del ekosistema, ki uporablja vrsto različnih tehnologij, je sposobnost združevanja sodelovanja in samostojnega reševanja težav pika na i pravi digitalni pismenosti in dobro zaokrožena poklicna lastnost.«

Eden najpomembnejših vidikov digitalne pismenosti je sposobnost zelo hitrega prilagajanja novi tehnologiji, meni Miro: »Biti morate odprti za inovacije, kadar koli se uvedejo v vaši pisarni. To je najpomembnejša veščina, saj omogoča, da delovno mesto ostane prožno in v koraku z najnovejšim napredkom v posamezni panogi vsakega podjetja.«

Poučevanje ali razlaganje tehnologij, ki jih uporabljate, pa je lahko pomembno na več različnih načinov. Morda boste novo zaposleno osebo naučili, kako uporabljati tehnična orodja, ki jih bo vsakodnevno potrebovala, je na spletnem portalu rasmusse.edu pojasnila Cross-Smithova. »Digitalna pismenost pomeni tako razumevanje kot tudi nenehno posredovanje znanja. Pomembna je zato, ker boste do konca svoje kariere sodelovali tako pri učenju kot pri poučevanju tehnologij.«

Očitno je le polovica Slovencev digitalno pismenih…

Ali znate brati spletne strani z novicami, poslati takojšnje sporočilo, uporabljati program za urejanje besedil ali upravljati dostop do svojih osebnih podatkov? To so nekatere od osnovnih digitalnih spretnosti, ki jih Evropska unija meri v svojih 27 državah članicah.

Po navedbi Eurostata, statističnega urada EU, je imela leta 2021 »vsaj osnovne splošne digitalne spretnosti« v EU več kot polovica ljudi (54 odstotkov), starih od 16 do 74 let. To pomeni, da znajo opraviti vsaj eno dejavnost, povezano z vsakim od naslednjih petih področij: veščine informacijske in podatkovne pismenosti, veščine komuniciranja in sodelovanja, veščine ustvarjanja digitalnih vsebin, varnostne veščine in veščine reševanja problemov.

Kot smo že omenili, sta Nizozemska in Finska s po 79 odstotki dosegli najvišje rezultate na področju osnovnih splošnih digitalnih spretnosti, sledi jima Irska s 70 odstotki. Najnižji delež osnovnih splošnih digitalnih spretnosti izkazujejo Romunija (28 odstotkov), Bolgarija (31 odstotkov) in Poljska (43 odstotkov). Slovenija si 15. mesto in 50 odstotkov deli s Ciprom, kljub temu pa je očitno bolj digitalno pismena država kot Nemčija ali Italija, ki sta se znašli na lestvici za nami.

Eurostat pravi, da so digitalne spretnosti ključni kazalnik pobude Evropske komisije za digitalno desetletje. V njej je predstavljena vizija EU za digitalno preobrazbo do leta 2030. Med cilji je tudi, da bo do leta 2030 vsaj 80 odstotkov državljanov EU, starih od 16 do 74 let, imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti.

World Economic Forum na svoji spletni strani navaja osnovna digitalna znanja in spretnosti, od katerih smo jih nekaj že predstavili: iskanje informacij o blagu ali storitvah na spletu ali branje spletnih časopisov, pošiljanje in prejemanje elektronske pošte ter uporaba družbenih medijev, uporaba programov za urejanje besedil ali preglednic ter urejanje fotografij, videoposnetkov ali zvočnih datotek, spreminjanje nastavitev internetnega brskalnika in osebnih varnostnih nastavitev, spletna prodaja, internetno bančništvo ter nameščanje programske opreme ali aplikacij.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.