Naprej na vsebino

Divjanje inflacije: rast cen bi se lahko umirila šele leta 2024

Novi podatki kažejo, da so se življenjske potrebščine v enem letu podražile za 10,4 odstotka, so v danes sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Na povišanje so najbolj vplivale podražitve naftnih derivatov, električne energije, plina ter hrane.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 odstotka, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 2,9 odstotka.

Plin se je na letni ravni podražil za 49,4 odstotka, toplotna energija za 43,6 odstotka, električna energija pa za 29,4 odstotka. Po vplivu na inflacijo sledijo cene tekočega goriva, ki so se zvišale za 54,6 odstotka ter cene goriv in maziv za osebna vozila, ki so poskočile za 34,5 odstotka. Prav tako so pomembno vlogo odigrale podražitve kruha in izdelkov iz žit (16,2 odstotka) ter mesa (12,9 odstotka).

V drugo smer pa so se obrnile komunikacijske storitve, ki so se glede na zadnje leto pocenile za 5,3 odstotka.

Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 odstotka. Vir slike: Getty Images.
Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 odstotka. Vir slike: Getty Images.

Cene življenjskih potrebščin so se samo v prvi polovici 2022 zvišale za 8,2 odstotka, medtem ko je inflacija v mesecu juniju znašala 2,7 odstotka.

Pri SURS-u so opozorili, da je večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov prenehala veljati, zato so se pričakovano na mesečni ravni najbolj zvišale cene električne energije in sicer za 53,9 odstotka. Za 10,4 odstotka so se podražili počitniški paketi, za 1,6 odstotka pa hrana.

Cene tekočih goriv so junija poskočile za 9,7 odstotka, cene novih avtomobilov za 2,1 odstotka, cene storitev v zvezi z osebnimi avtomobili pa za 2,1 odstotka. Prav tako se je za 2,4 odstotka podražilo gospodinjsko pohištvo, za 1 odstotek restavracije in hotel, za 0,9 odstotka pa raznovrstno blago in storitve.

Inflacija visoka tudi na evropski ravni

Letna inflacija v evroobmočju je maja 2022 znašala 8,1 odstotka, v primerjavi s 7,4 aprila 2022, medtem sporočajo iz agencije Eurostat.

Na stopnjo inflacije v evroobmočju so najbolj vplivale cene energije, ki so poskočile za 39,1 odstotka, cene hrane, alkohola in tobaka (7,5 odstotka), cena drugega industrijskega blaga (4,2 odstotka) ter cene storitev, ki so se zvišale za 3,5 odstotka.

Inflacija. Prikaz gibanja stopnje inflacije na evroobmočju. Vir slike: Tradingeconomics.
Prikaz gibanja stopnje inflacije na evroobmočju. Vir slike: Tradingeconomics.

»Inflacija v evrskem območju je neprijetno visoka in tako naj bi ostalo še nekaj časa,« je v svojem govoru na Forumu o centralnem bančništvu 2022 o »Izzivih denarne politike v hitro spreminjajočem se svetu« povedala predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. »To je velik izziv za našo monetarno politiko.«

»Kot odziv na spreminjajoče se obete glede inflacije smo od decembra lani dosledno sledili poti normalizacije in posledično prilagajali svojo politiko,« je nadaljevala ter dodala, da nameravajo julija zvišati obrestne mere. Lagarde je zagotovila, da bodo naredili vse potrebno, da se inflacija stabilizira pri ciljnih 2 odstotkih.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dejala, da je njihov cilj umiritev inflacije na 2 odstotka. Vir slike: Getty Images News.
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dejala, da je njihov cilj umiritev inflacije na 2 odstotka. Vir slike: Getty Images News.

Kot vzrok za inflacijo je Lagarde navedla dva »šoka«, ki sta v zadnjem času zadela evropsko gospodarstvo. »Motnje v svetovni dobavni verigi so skupaj z naraščajočim svetovnim povpraševanjem močno dvignile cene industrijskega blaga vzdolž cenovne verige,« je razložila.

Neskladja med ponudbo in povpraševanje na svetovnih energetskih trgih so namreč privedla do dviga cen energije tudi v evrskem območju. Vojaški konflikt v Ukrajini pa je ta dejavnik samo še okrepil, poleg tega pa se je zaradi vojne na svetovni ravni podražila tudi hrana.

Drugi dejavnik, ki spodbuja inflacijo pa je okrevanje notranjega povpraševanja, ko se je gospodarstvo po pandemiji ponovno odprlo. Prav ta dejavnik se je v zadnjih mesecih posebno okrepil.

Zaradi odprave koronskih omejitev se je poraba zasukala od blaga nazaj k storitvam, medtem ko se je povpraševanje po turizmu in prostočasnih dejavnostih izjemno povečalo. Posledično je bila inflacija v mesecu maju na področju storitev na stopnji 3,5 odstotka, je dodala predsednica.

»Ti šoki vodijo do znatnih popravkov naših srednjeročnih napovedi inflacije,« je še dejala. Evropska centralna banka v tem trenutku predvideva, da bi se inflacija lahko umirila komaj leta 2024.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice