Kako izgleda dostava vsakdanjih izdelkov z droni?
Nakupovanje preko spleta ima mnogo dobrih plati. Dostopnost izdelkov, ki jih v trgovinah ne najdemo, nižji stroški za podjetja in s tem tudi nižje cene za stranke ter možnost udobnega nakupovanja od doma so nekatere izmed najbolj odmevnih.
Dostava izdelkov, ki so bili kupljeni preko spleta, pa je druga zgodba, s katero se podjetja po celem svetu ukvarjajo že od samega začetka interneta.
Pakiranje in dostava navadno predstavlja strošek za podjetja, ki ga velikokrat na tak ali drugačen način preusmerijo na kupca. Poleg tega je tukaj še čas dostave, ki lahko traja od nekaj dni pa vse do več tednov.
Čas dostave je odvisen od mnogih dejavnikov, vendar obstajajo tudi takšni ekstremi, da lahko na izdelek, naročen v domači državi, čakamo tudi več časa kot na naročilo iz oddaljene Kitajske. Potrošniki pa vsi vsak dan želijo hitrejše dostave.
Kako torej na čim boljši način optimizirati tudi ta del spletne prodaje? Med najboljšimi alternativami za dostavo s poštnimi kombiji najdemo dostavne drone oziroma brezpilotna zračna vozila, med katere spadajo vsa vozila, ki na krovu nimajo pilota, posadke ali potnikov. Dostavni droni lahko opravljajo dostavo hrane, zdravil ter drugega blaga, ki pa seveda ne sme biti pretežko ali preveliko.
Droni so se že pred leti pojavili na trgovinskih policah kot pripomočki za zabavo pa tudi profesionalno fotografiranje ali snemanje video posnetkov. S časom se je tehnologija razvijala, droni pa so bili vse boljši: daljši čas letenja, kvalitetnejše fotografije, samodejno izogibanje ovir med letenjem in podobno.
Hiter tehnološki razvoj avtonomnih brezpilotnih letečih vozil in razvijajoča se zakonodaja lahko kmalu odpreta pot za njihovo obsežno uporabo pri dostavi izdelkov do končnih kupcev, so leta 2019 zapisali avtorji raziskave o dostavi z droni, ki jo je podprla Evropska Komisija.
Raziskovalci so ocenili, da bi lahko po tehnološko najbolj realnem scenariju takšno dostavo omogočili največ 7 odstotkom državljanov EU. V kolikor so upoštevali scenarije tehnoloških izboljšav in napredka, pa se je ta delež dvignil na 30 odstotkov. Kot najverjetnejše države za uveljavitev dostave z droni so označili Združeno kraljestvo, Nemčijo, Italijo in Francijo.
Dostavne drone navadno na daljavo upravljajo piloti, ki se nahajajo na vzletnem mestu. V zadnjem času se raziskuje tudi uporaba umetne inteligence, ki omogoča dronu, da pot opravi sam, brez da ga nekdo nadzoruje.
Drone običajno odlikuje 4 do 8 vodoravnih propelerjev, delujejo pa na električno energijo. Nameščene imajo polnilne baterije, ki jim omogočajo polete v rangu nekaj deset minut. Imajo seveda tudi možnost prenašanja lahkih paketov, ki jih od distribucijskega centra odnesejo stranki na dom. Navadno paket pustijo na travniku, vrtu ali pred vhodnimi vrati.
Takšna dostava ob nižjih stroških prinaša večjo učinkovitost, saj stranke lahko paket prejmejo tudi v roku 30 minut po tistem, ko so oddale naročilo. Posledično so ceste manj obremenjene, manj je tudi nesreč ter seveda emisij. Pri Forbes so pred časom podali oceno, da je dostava z droni tudi za 90 odstotkov cenejša kot tista z vozili.
Eno izmed podjetij, ki se ukvarja z razvojem dostave z droni, se imenuje F-Drones. Specializirali so se za prenos izdelkov med kopnim, ladjami in platformami na morju. Brezpilotno leteče vozilo HyperCopter lahko tovor težak 10 kilogramov nese dlje kot 15 kilometrov, HyperLaunch lahko prenaša tovor teže 5 kilogramov na razdalji 50 kilometrov.
F-drones prav tako napreduje pri razvoju svojega novega drona, HyperLaunch Heavy (HLH), ki bo lahko dostavil 100 kilogramov na razdalji 100 kilometrov in s tem odprl povsem novo dimenzijo dostave z dronom, so zapisali na portalu Drone Watch.
Poleg F-drones se z razvojem takšnih dostav ukvarjajo tudi pri globalnih dostavnih podjetjih, kot sta DHL in UPS ter trgovcih, kot sta na primer ameriška Walmart in Amazon.
Pri letih droni uporabljajo senzorje, ki jim omogočajo učinkovit in varen polet. Merilnik pospeška na primer dronu pomaga pri prilagajanju hitrosti pri močnejšem vetru.
GPS in magnetni senzorji pa skrbijo za lokacijo in dronu povedo kje se nahaja in kam mora priti. Pomagajo tudi pri stabilizaciji drona in pa orientaciji glede na površine. Poleg tega dronu omogočajo tudi izogibanje oviram med letom.
Senzorji pretoka zraka medtem beležijo podatke hitrosti vetra, temperature in gostote zraka, ki so prav tako pomembni za varno letenje.
Droni uporabljajo litij-ionske baterije, saj ponujajo dovolj energije in moči za letenje, ob tem pa so tudi dovolj lahke. Kljub temu je teža baterije največja ovira, s katero se srečujejo proizvajalci, ko želijo dronu podaljšati čas letenja.
Kaj pa slabosti? Dostava z droni je zaenkrat večinoma še vedno v fazi testiranja in bo za polno uveljavitev potrebno rešiti še kar nekaj izzivov. Najbolj očitne so seveda tehnološke omejitve, kot so teža paketov, omejen čas in doseg letenja zaradi baterije ter sistemi za izogibanje oviram.
V ospredje prihajajo tudi resnejši izzivi, kot so na primeri trki z objekti ali celo strmoglavljenje drona, pri čemer so lahko poškodovane tudi osebe.
Razvoj dostave z droni je vsekakor v interesu tako trgovcev kot tudi potrošnikov, vendar je potrebno še veliko dela na vseh področjih, na katere bi takšna dostava lahko vplivala.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
