V Gospodarski in Obrtno-podjetniški zbornici razočarani nad novelo zakona o pomoči gospodarstvu
V četrtek so poslanci sprejeli novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Z novelo zakona se širi krog upravičencev do pomoči. Do nje bodo po novem upravičeni tudi vsi subjekti iz kmetijstva in ribištva, zasebna društva in zavodi ter gospodarska interesna združenja, zbornice in sindikati. Za pomoč pa ne bodo mogli zaprositi subjekti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirane finančne in zavarovalne dejavnosti.
Na podlagi sprejete novele se obenem zvišuje delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči. Javna agencija Spirit Slovenija bo na podlagi spremenjene zakonodaje pripravila posebno aplikacijo, prek katere se bodo lahko gospodarstveniki med 1. in 15. novembrom 2022 prijavili za pomoč.
Ob tem pa so se oglasili iz Gospodarske in Obrtno-podjetniške zbornice, kjer se ne strinjajo predvsem z enim določilom v sprejeti noveli.
Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da so razočarani nad določilom, ki od prosilcev za pomoč zahteva podpis izjave, da upravičenec cene svojih proizvodov oziroma storitev, zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina, ni dvignil za več kot 10 odstotkov. Temu se pridružujejo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS).
»Podjetja, ki so člani GZS, tako izjavo razumejo kot nezaupnico gospodarstvu in kot nerazumno birokratsko omejitev, ki bo marsikatero podjetje odvrnila od prošnje za pomoč,« je sprejem novele komentiral predsednik GZS Tibor Šimonka.
»Po sestanku z ministrom Hanom, ki smo ga imeli minulo sredo, smo pričakovali, da se bodo na vladi vendarle odločili drugače in iz novele črtali sporno izjavo,« je povedal predsednik OZS Blaž Cvar. »Prepričani smo namreč, da mnogi obrtniki in podjetniki ne bodo niti zaprosili za pomoč, saj jim takšna izjava onemogoča dvig cen in storitev. Glede na to, da se dvigujejo materialni stroški in stroški dela, je nerealno pričakovati, da do dviga cen izdelkov in storitev ne bo prišlo.«
Pri GZS so mnenja, da mora vsako podjetje kot dober gospodar zagotoviti stabilno poslovanje, zato je povsem normalna podjetniška praksa, da se poskuša višje stroške pretopiti v višje cene.
Vendar na poslovanje podjetij danes ne vplivajo le višji stroški energentov, ampak tudi višji stroški materiala in dela. Zato v tem trenutku ni jasno, kako bo država preverjala deleže stroškov energentov v ceni izdelka ali storitve, so opozorili. O tem, kako bo država preverjala razloge, zaradi katerih so bila podjetja primorana dvigniti cene, se sprašuje tudi Cvar.
V Gospodarski zbornici prav tako ne razumejo, »zakaj ministrstvo za finance, ki je predlagatelj te določbe, pri njej vztraja, četudi ta ni del začasnega okvira Evropske komisije in je ta ne predpisuje«.
V Obrtno-podjetniški zbornici pa so spomnili na čas koronavirusa in takratne pogoje pri pridobivanju pomoči. Številni člani so namreč dobili pomoč države in ker pogojev kasneje niso izpolnili, česar vnaprej niso mogli predvideti, so morali državno pomoč vrniti. »Podobna zgodba se lahko ponovi tudi v tem primeru, zato ponovno apeliramo na pristojne, da se sporna izjava, ki predstavlja dodatno birokratsko oviro, izbriše iz novele,« je še dodal Cvar.
Gospodarska zbornica si za gospodarstvo želi hitre in ciljane pomoči, »tako kot je vlada to storila za pomoč gospodinjstvom,« so poudarili. »Kljub obljubam, ki so bile dane že spomladi, pa danes še vedno nimamo jasnega okvirja pomoči za gospodarstvo. Novela zakona, ki je bila sprejeta danes, je kljub zadržkom zaradi sporne izjave le prvi korak.«
»Narediti moramo vse, da ohranimo podjetja in delovna mesta. Gospodarstvo je namreč tisto, ki nam omogoča socialno državo in blaginjo za vse,« je izjavo zaključil predsednik OZS Cvar. Pri GZS pa so mnenja, da bi morala država, ki ima tako visoko stopnjo industrializacije, kot jo ima Slovenija, bolj zaupati in prisluhniti gospodarstvu.
Powered by Contextual Related Posts
