»Splošne dolžnosti davkoplačevalcev«
Pred 100 leti so morali davkoplačevalci vložiti napoved za odmero dohodnine. Skrajni rok za vložitev je bil konec meseca januarja. »Do tega roka mora vsak, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205, zakona o osebnih davkih,« se je glasilo obvestilo.
»Davčna oblastva niso več dolžna opozarjati davkoplačevalcev s posebnimi pozivi na njihovo dolžnost, ampak so upravičena vsem, ki ne vlože napovedi v določenem roku, odmeriti dohodnino po uradnih pripomočkih. Posebne pozive dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za l. 1923 prvič predpisati dohodnino,« so še sporočili iz trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.
Zvonovi ljubljanske stolnice
Slovenec je poročal o treh novih zvonovih, ki so bili pred 100 leti nameščeni v zvonik v Ljubljani. Večji zvon je tehtal 1.773 kilogramov, drugi 1.261 kilogramov, najmanjši pa 846 kilogramov.
»Veliki zvon (četrti) je ostal v zvoniku iz predvojnih časov (vlit l. 1706) in je dar barona Antona Codellija,« so še zapisali. Najmanjšega od novih zvonov je darovala ljubljanski škofiji zvonarna oziroma Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Prvič so zazveneli tistega leta ob polnočnici.
Padanje cen v Avstriji in Nemčiji
Pisali smo že o tem, da so cene v Avstriji pred 100 leti začele hitro padati. Padla je tudi cena moke in posledično se je kruh pocenil za 50 odstotkov.
Prvič po maju 1921 pa so začele padati tudi cene v Nemčiji. Slovenec je pisal, da so v tistem obdobju padle za 1,8 odstotka.
Brezžična telegrafija pri medijih
»V vseh kulturnih državah imajo že dolgo časa organizirano svojo radiotelegrafično službo za časopisje,« je pred 100 leti poročal Slovenec. »V vsakem važnejšem mestu so napravljene radiotelegrafične stanice, katere trajno oskrbujejo vso dopisno službo tiska. Te stanice so opremljene z najmodernejšimi aparati ter zlahka sprejemajo celo poročila prekmorskih radiotelgrafičnih postaj.«
Tukaj je šlo za prenos besedilnih sporočil z radijskimi valovi. »Pri nas za kaj takega seveda nismo dovzetni, čeprav je gotovo, da bi se pri sedanjem velikem številu dnevnikov tako podjetje prav dobro rentiralo,« so še dodali.
V nadaljevanju so zapisali, da se je za vzpostavitev radiotelegrafskih postaj začelo zanimati veliko podjetje iz italijanskega mesta Milano, ki je želelo s to storitvijo oskrbovati celoten jugoslovanski tisk.
»To podjetje se je obrnilo do gospoda J. Marhesiča s prošnjo, da mu preskrbi potrebne informacije glede ustanovitve radiotelegrafičnega dopisnega urada v Jugoslaviji. Kot zaveden Jugoslovan je gospod Marhesič to odklonil. Nato je italijansko velepodjetje poslalo v Zagreb in Belgrad zastopnika svojega upravnega sveta z vsemi pooblastili, da sondira teren pri raznih oficielnih in neoficielnih krogih,« so razložili pri Slovencu.
»Omenjeno italijansko podjetje pričakuje, da naša vlada ne bo inozemcem dala tozadevne koncesije, zato si je že zagotovilo sodelovanje nekih ‘zavednih’ Slovencev, ki bi s svojim slovenskim imenom prikrivali italijanski kapital in vpliv. Upamo, da bodo ti ‘Slovenci’ v pravem času prišli k pameti in prekinili vse zveze z omenjenim milanskim podjetjem, sicer bomo brezobzirno objavili njih imena, da jih sodi naša javnost,« so zaključili.
Powered by Contextual Related Posts
