Nadaljnje padanje inflacije v evroobmočju zaustavljeno pri 8,5 odstotka
Novi podatke Evropskega statističnega urada so pokazali, da se inflacija v evroobmočju ne znižuje tako hitro, kot so strokovnjaki pričakovali v zadnjih mesecih.
Ocenjena povprečna rast cen v državah, kjer kot skupno valuto uporabljajo evro, je februarja znašala 8,5 odstotka. Analitiki, ki jih je anketiral Wall Street Journal, so pričakovali nižjo februarsko inflacijo, in sicer 8,2-odstotno.
Enako oceno so v začetku februarja podali tudi za januar, vendar so jo kasneje popravili na 8,6 odstotka, kar pomeni, da se je letna rast cen umirila za le desetinko odstotka. Kljub temu je to še vedno občuten padec z 10,6 odstotka v mesecu oktobru 2022.
Februarja se je tako letno najbolj podražila kategorija hrane, alkohola in tobaka (15 odstotkov v primerjavi s 14,1 odstotka v mesecu pred temu). Sledila je energija (13,7 odstotka v primerjavi z 18,9 odstotka januarja), neenergetsko industrijsko blago (6,8 odstotka, januarja 6,7 odstotka) in storitve (4,8 odstotka, januarja 4,4 odstotka), so sporočili z Eurostata.
Po drugi strani je inflacijska stopnja v Sloveniji prejšnji mesec nekoliko bolj popustila in padla na 9,3 odstotka, kar je sicer glede na evroobmočje še vedno nadpovprečno.
Cene blaga so se v povprečju dvignile za 10 odstotkov, cene storitev pa za 7,8 odstotka, so sporočili s Statističnega urada RS (SURS).
Največji vpliv na inflacijo je imela dražja hrana (za 18,3 odstotka). Najbolj so se podražili sladkor (za 51,2 odstotka), sveže posneto mleko (za 38,3 odstotka) in drugo jedilno olje (za 37,7 odstotka).
Za 9,6 odstotka so bile v februarju višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo. Za 72,4 odstotka so poskočile tudi cene trdih goriv, za 13 odstotkov pa cene gostinskih storitev. Medtem pa se je elektrika pocenila za 9 odstotkov.
»Osnovno vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je, ali bodo nedavni padci cen energije prispevali tudi k nižji inflaciji hrane in osnovni inflaciji v prihodnjih mesecih,« je v ponedeljek dejal Philip R. Lane, član izvršnega odbora Evropske centralne banke med predavanjem na univerzi Trinity College v Dublinu.
Energija predstavlja pomembno stroškovno komponento v številnih sektorjih, kar se je pokazalo predvsem lani, ko je rast cen energije s seboj potegnila tudi cene hrane in drugih izdelkov in storitev.
Predsednica ECB Christine Lagarde je pretekli četrtek dejala, da bo nižanje inflacije trajalo dlje časa. Cilj banke je, da stopnja rasti cen na letni ravni doseže dva odstotka.
Iz ECB so prav tako namignili, da bi lahko še v tem mesecu ponovno dvignili vse tri ključne obrestne mere v evroobmočju za dodatne 0,50 odstotne točke.
Proces padanja inflacijske stopnje je »prepočasen za udobje,« je v četrtkovem sporočilu strankam zapisal Salomon Fiedler, ekonomist pri investicijski banki Berenberg s sedežem v Hamburgu v Nemčiji.
»Po našem mnenju je praktično zagotovljeno, da bo ECB izpolnila svoje načrte za dvig obrestne mere za 50 bazičnih točk na zasedanju 16. marca. Najverjetneje bo tudi ohranila trdne smernice glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer po tem,« je dodal.
Powered by Contextual Related Posts
