Zabava

Pred 100 leti v Slovencu o tem, da so fašistom šteti dnevi

Posted on 2. 6. 20232. 6. 2023 by Marko Želko

Seja ministrskega sveta pred 100 leti

Na eni izmed takratnih sej ministrskega sveta so razpravljali o odnosu med Hrvaško in novo jugoslovansko vlado. Obe strani sta namreč morali skleniti sporazum o sodelovanju.

»Položaj na Hrvatskem je povsem povoljen, ker do sporazuma mora priti,« je dejal hrvaški predstavnik. »Ljudstvo pričakuje sporazuma, ga zahteva in upa, da bo do sporazuma prišlo. Hrvatje imajo zaupanje do radikalne vlade in upajo, da bodo pogajanja med ‘zagrebškim blokom’ in radikali prinesla dober uspeh. Hrvatje pravijo: Mi hočemo, da se bo v naši državi dobro godilo i Hrvatom i Srbom i Slovencem. Zahtevamo dobro in pošteno upravo in osebe, do katerih imamo zaupanje.«

»Ne Turki – ampak strela«

Pred 100 leti so se ravno umirili nemiri med Turčijo in Grčijo, odnosi pa so bili še vedno napeti. K izboljšanju teh odnosov ni prav nič pomagala eksplozija mosta, ki je bil zgrajen preko reke Marice, za katero so bili obtoženi Turki.

Kot pa se je kmalu izkazalo, mosta niso razstrelili Turki, ampak strela, ki je udarila v mine. Mine so sicer v most res med vojno vdelali Turki.

Pogled na reko Marico danes. Vir slike: Flickr, David Stanley.

Rusija pozvana k poravnavi predvojnih dolgov

Evropa se je pred 100 leti še vedno pobirala od prve svetovne vojne ter krpala njene posledice. V ta namen so se v Londonu zbrali trgovci, ki so imeli pred vojno sklenjene trgovske zveze z Rusijo. »Zastopane so bile zelo velike in ugledne tvrdke,« je pisal Slovenec.

Nekateri trgovci so namreč do Rusije še vedno imeli odprte terjatve. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, s katero so od britanske vlade zahtevali, naj z Rusijo ne sklene nobene pogodbe več, dokler ta ne bo priznala in plačala svojih dolgov.

Dogodka se je udeležil tudi nekdanji britanski veleposlanik v Petrogradu. Strinjal se je, da je »vsaka zveza z Rusijo nemogoča, dokler ta ne izpolni svojih predvojnih obveznosti«.

»Fašistični diktaturi šteti dnevi«

Politične oči so bile pred 100 leti uprte tudi v Italijo in razvoj fašizma. Po poročanju časopisov se je takratni italijanski parlament do sredine leta 1923 že tako opogumil, da je opozicija lahko »čisto odkrito povedala svoje mnenje«.

Fašistične skupine med obiskovanjem volišč leta 1921. Vir slike: Life in Italy.

»Ministrski predsednik Mussolini ima sicer glas ljudstva za seboj, toda fašizmu ljudstvo ne zaupa in ga nikakor ne istoveti z državo,« je Slovenec povzel kritike poslanca Misurija na razpravi v parlamentu. Poslušalce je verjetno najbolj presenetilo dejstvo, da je Misuri prihajal prav iz fašistične stranke.

»Vlada si vse svoje zastopnike izbira iz fašistovske stranke, ravno tako uradnike, uvaja se fašistovska diktatura in je prišlo že tako daleč, da morajo stranke v uradih predložiti svojo fašistovsko izkaznico, ako hočejo doseči rešitev svojih vlog.«

Za njim je govoril poslanec iz vrst socialistov, ki je dejal, da je skrčenje izdatkov za šolstvo za 30 milijonov takratnih lir zločin nad ljudstvom, posebno tistim v južnih pokrajinah. Govorilo je še več socialistov in demokratov, ki so režim vsi trdo kritizirali.

»Mussolinija in njegove največje pristaše je ta razvoj stvari v parlamentu očividno docela presenetil,« je poročal Slovenec. Mussolini je poslancu Misuriju kmalu zagrozil s kaznijo in nedolgo zatem je poslanca do krvi pretepel predstavnik milice.

Preberite več