Padel nov rekord: ta teden je najtoplejši doslej
V ponedeljek, 3. julija, so po podatkih ameriških Nacionalnih centrov za okoljske napovedi povprečne svetovne temperature dosegle najvišje ravni odkar se ti podatki spremljajo in beležijo.
Povprečna temperature Zemlje je dosegla 17,01 °C in s tem presegla rekord iz avgusta 2016, ko je znašala 16,92 °C. V torek se je povzpela še višje in dosegla 17,18 °C, medtem ko je na tej višini vztrajala še v sredo.
Znanstveniki pravijo, da je bila ta vrednost najvišja v vseh instrumentalnih zapisih od konca 19. stoletja dalje.
Južni del Združenih držav Amerike je v zadnjih tednih zajela huda vročina. Na Kitajskem se je nadaljeval dolgotrajen vročinski val s temperaturami nad 35 °C, v severni Afriki pa so se temperature približale 50 °C, poročajo pri Reuters.
Tudi na Antarktiki, kjer je trenutno zima, so zabeležili nenavadno visoke temperature. Ukrajinska raziskovalna baza Vernadsky na argentinskih otokih je nedavno zabeležila temperaturo 8,7 °C, s čimer je padel julijski rekord.
V Indiji, eni od podnebno najbolj ranljivih regij, naj bi zaradi dolgotrajnih visokih temperatur umrlo več ljudi, izjemno hudo vročino pa so zabeležili tudi v Španiji, Iranu in Vietnamu.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko rekord letos še večkrat padel. Robert Rohde, vodilni znanstvenik pri organizaciji Berkeley Earth, je v torek zapisal, da bo svet »v naslednjih šestih tednih morda doživel še toplejše dni«.
Kje je Slovenija v vsem tem?
Po podatkih Berkeley Earth se je so se povprečne temperature v Sloveniji leta 2020 dvignile za 2,3 °C, do leta 2100 pa bi se lahko dvignile za 4,9 °C.
Medtem pa naj bi v Sloveniji letno v ozračje spustili šest ton ogljikovega dioksida na prebivalca, kar je 1,4-krat več od svetovnega povprečja.
Kljub temu pa smo na 34. mestu glede na hitrost zmanjševanja emisij. Med letoma 2010 in 2019 smo namreč emisije zmanjšali za 1,4 tone na prebivalca. Organizacija ocenjuje, da lahko ogljično nevtralnost s takšnim tempom dosežemo do leta 2067.
Temperaturni cilj se nam izmika
Podnebni strokovnjaki pravijo, da se cilj, po katerem bi dolgoročno globalno segrevanje omejili na 1,5 °C, oddaljuje, saj države kljub večmesečni rekordni vročini na kopnem in na morju niso uspele določiti ambicioznejših ciljev.
»Zmanjkalo nam je časa, saj spremembe zahtevajo svoj čas,« je dejala Sarah Perkins-Kirkpatrick, klimatologinja z avstralske Univerze Novega Južnega Walesa.
Poleg rekordnih temperatur na kopnem, se je nadpovprečno segrelo tudi morje, segrevanje pa se je okrepilo tudi zaradi vremenskega pojava El Nino.
Konec marca je povprečna globalna temperatura morske površine dosegla 21 °C ter naslednja dva meseca ostala rekordna za ta letni čas. Avstralska meteorološka agencija je opozorila, da bi lahko bile temperature v Tihem in Indijskem oceanu do oktobra za 3 °C višje od običajnih.
