Pred 100 leti v Slovencu o ustanovitvi borze v Ljubljani

Stanje industrije v Angliji
»Izboljšanje položaja industrije v Angliji v zadnjih dneh je znatno vplivalo na to, da je angleška vlada postala zopet nekoliko boljše volje,« je pred 100 leti pisal časopis Slovenec.
Ponovno so stekla naročila za železo in jeklo in zagnali so veliko peči. Koks je sicer takrat še ohranjal visoko ceno, vendar se je njegova količina povečala za celih 70 odstotkov. Do rekordnih vrednosti se je pomnožil tudi izvoz premoga iz rudnikov.
»Zagrebško časopisje in ustanovitev borze v Ljubljani«
Kot je v tistih dneh pisal Slovenec, zagrebški časopisi niso bili nikoli naklonjeni ustanovitvi borze v Ljubljani, ker naj bi se bali konkurence.
Nato pa je Beograd le dovolil ustanovitev borze. Hrvaški časopisi so na to odgovarjali s trditvijo, da vlada ni nikoli želela borze v Ljubljani, vendar želi s to potezo »izigrati Ljubljano proti Zagrebu«. »Baje se ustanovi borza v Ljubljani zato, ker je Zagreb vedno pritiskal dinar k tlom,« je pisal Slovenec.
Tržaški trg sladkorja
Pred 100 leti so na trgu sladkorja v Trstu padale cene. »Trstu preti nevarnost, da bo izgubil svoje dosedanje prodajno področje za sladkor v Levanti, ker imajo tam dovolj ponudb od francoske, belgijske in nizozemske strani, in sicer na podlagi cen, s katerimi Trst ne more konkurirati,« so pojasnili pri Slovencu.

Iznajdba, ki bi pri avtomobilih nadomestila bencin?
Henry Ford je bil pred 100 leti center pozornosti tudi zaradi nove iznajdbe, s pomočjo katere bi lahko isti premog dvakrat izkoristili.
Prvič naj bi se iz premoga »skuhalo« gorivo, pri čemer bi iz vsake tone premoga dobilo po 45 litrov tekočega goriva, ki bi lahko pri avtomobilih nadomestil bencin.
Ostal bi suhi premog, ki bi ohranil svojo gorljivost, izkoristili pa bi ga lahko kot običajno gorivo. Ford je takrat začel graditi tovarno v Kanadi, v kateri je želel to iznajdbo implementirati.

Težave v Italiji
»Mussolini ni več v Italiji tisti mož, ki bi ga ljudstvo oboževalo,« je pred 100 leti pisal Slovenec. »Izgubil je precej od svojih simpatij in borba popolarov proti njegovim načrtom mu je začela delati resne preglavice.«
»Da bi si pridobil zopet simpatij med italijanskimi nacionalisti, je obrnil svoj poželjivi pogled na Reko.« Kot smo pisali že pred časom, je takratna italijanska vlada želela doseči popolno »revizijo« rapalske pogodbe in sicer v tej smeri, da bi mesto Reka pripadlo Italiji.
Poleg tega naj bi bila Italija v hudih gospodarskih težavah, medtem ko so cene vedno bolj naraščale. V ta namen so se odločili znižati carino na razna živila, kot so bila olje, riž in maslo. Ministrski svet je sprejel ukrepe za pospeševanje železniškega in pomorskega prometa, ribolova ter peko kruha iz pšenične in koruzne moke.
Na koncu so tudi objavili, da bodo »uradno priznali zasluge, ki si jih bo kdo pridobil v boju proti draginji«.