Pred 100 leti v Slovencu o tem, kako so temperature dosegale 42 stopinj

Novi zakoni
Pred 100 leti se je sprejemal nov zakon o zaposlenih pri državni železnici. Proučevanje zakona je trajalo kar nekaj časa. Na eni izmed sej so na primer sprejeli predlog, da se plače železničarjev uredijo na podlagi uradniških plač z dodatkom. To je pomenilo za vse zaposlene povišanje v višini 20 odstotkov. Eden izmed poslancev je sicer zahteval, da bi železničarji dobili vsaj 30 odstotkov več kot ostali državni uslužbenci.
Sekcija za proučevanje zakona o srednjih šolah pa je razpravljala o zasebnih šolah. Eden izmed poslancev je zahteval enakopravnost zasebnih šol z državnimi. »V zakon naj se vstavi odredba, da se posameznikom daje pravo ustanavljanje srednjih šol, ako izpolnijo vse potrebne pogoje. To so že uvedle vse moderne države, ki izdatno podpirajo privatne šole iz državne blagajne,« je pisal Slovenec.
Vročina v Beogradu
»V Belgradu in sploh na Balkanu je zavladala te dni tropična vročina,« je pred 100 leti pisal Slovenec. Dodali so, da je samo v Beogradu za sončarico v prvi polovici meseca zbolelo 14 oseb, dve osebi pa sta umrli.

»Vročina znaša čez 42 stopinj Celzija. Tudi na večer in ponoči je vročina taka, da ljudje ne morejo vztrajati v hišah,« so opisovale situacijo. »Najhuje je, ko vodovod v Belgradu daje premalo vode za vse prebivalstvo.« Pipe mestnega vodovoda so bile namreč odprte samo po dve uri na dan. »In še ta voda je skrajno slaba in škodljiva,« so opozorili.
Veliko ljudi se je dnevno odpravljalo na kopališča ob Savi in Donavi. Sava je imela med 18 in 20 stopinj Celzija, v Donavi pa so namerili med 16 in 18 stopinj.
Sonce je pripekalo tudi drugod po Evropi. V Parizu je vročina zahtevala tri življenja, v Londonu 18, na Nizozemskem pa kar 60. V Londonu so ob polnoči izmerili 32 stopinj Celzija. Posledice suše pa so bili tudi številni požari.

O težavah strank Balkanske banke
Julija 1923 je več strank Balkanske banke s sedežem v Zagrebu prišlo na sodišče, kjer so prijavili svoje denarne vloge. »Med njimi je vladala prava panika,« so poročali pri Slovencu.
Svoj denar so zahtevali nazaj na sodišču, saj so bile poslovalnice Balkanske banke zaprte več dni zaporedoma. »Splošno se sodi, da je polom Balkanske banke definitiven,« je še dodal časopis Slovenec. Danes vemo, da je Balkanska banka leta 1923 res zaprla svoja vrata.
Pomanjkanje stanovanj
V tistih časih so se politiki pospešeno ukvarjali tudi s pomanjkanjem stanovanje. V Sloveniji je bilo na stotine družin, ki so si bivališče morale urediti v barakah in po kleteh, kjer so razsajale bolezni.
»Opozarjam na to, da nevarnost te bolezni ne ostane omejena samo za tiste, ki so ji danes izpostavljeni, ampak, da se ta nevarnost ne bo ustavila tudi pred vrati kapitalistov miljonarjev,« je situacijo komentiral eden izmed poslancev.
Državna oblast je medtem v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in drugih večjih mestih zasedla veliko hiš, v katere so namestili svoje urade. Iz teh hiš pa so se morali stanovalci odseliti, nato pa so ostali brez strehe nad glavo.