Skip to content

KGZS ministrstvo poziva k pripravi interventnega zakona za pomoč v kmetijstvu. Vlado k hitrim ukrepom poziva tudi SLS.

Po prvih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) so neurja v zadnjih dveh tednih po Sloveniji povzročila škodo na približno 10.000 hektarjih poljščin, sadovnjakov in drugih kmetijskih površin.

Na določenih območjih je bila kmetijska škoda zaradi neurij 100-odstotna, predvsem na poljščinah, na koruzi in na zelenjavi, so ob tem pojasnili na zbornici.

»Vedeti moramo, da smo kmetje prve žrtve podnebnih sprememb in da je naša tovarna velikokrat ali pa v glavnem na prostem in da se prilagoditi in vsega zavarovati ne da,« je povedal predsednik zbornice Roman Žveglič.

Poziv vladi. Zaradi neurja poškodovan nasad breskev. Vir slike: STA.
Zaradi neurja poškodovan nasad breskev. Vir slike: STA.

Svetniki KGZS so zaradi tega pozvali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pristopi k pripravi interventnega zakona za pomoč v kmetijstvu in da se aktivna protitočna obramba vzpostavi na območju celotne Slovenije.

V zgornje številke še ni vključena škoda na travinju, ki pa je prav tako nastala, saj so bili nekateri travniki poplavljeni, je za STA dejal Žveglič.

KGZS želi doseči, da bi naravne ujme postale del sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer bi se izognili pozivanju države k pomoči ob vsakemu takšnemu izrednemu vremenskemu dogodku.

Poziv vladi.Odstranjevanje podrtih dreves v okolici Izole. Vir slike: Facebook PGD Korte.
Odstranjevanje podrtih dreves v okolici Izole. Vir slike: Facebook PGD Korte.

V zakonodajo bi morali poleg takojšnje ocene škode in denarne pomoči vključiti tudi druge ukrepe, kot so znižanje davčnih osnov in odpis davkov ter prispevkov, znižanje pristojbin za gozdne ceste, solidarnostni dodatek za starejše, vinogradnikom pa omogočiti dokup grozdja, je dodal Žveglič.

Od pristojnih bodo zahtevali tudi popis sanacije škode plazov na njivah in trajnih nasadih. Ta lahko doseže tisoče oziroma sto tisoče evrov, je izpostavil Žveglič. »Zaradi plazov imamo ogrožene hiše, hleve in gnojne jame. Če se bodo ti nadaljevali, lahko posledično pride tudi do ekoloških katastrof,« je poudaril.

Prav tako je mnenja, da bi morali glede protitočne obrambe sprejeti širši konsenz na ravni države. Še prej pa o tem narediti »resno strokovno presojo« in zagotoviti vire financiranja.

Izpostavil je dolgoletne izkušnje iz sosednje Avstrije, ki so pozitivne, tovrstne ukrepe pa financirajo lokalne skupnosti, zavarovalnice, kmetje in država.

Poziv vladi. Uničen zelenjavni vrt na Goriškem. Vir slike: STA.
Uničen zelenjavni vrt na Goriškem. Vir slike: STA.

Na vprašanje, ali se kmetje zaradi obsežne škode sami trenutno premalo prilagajajo na ekstremne vremenske razmere, pa je dejal, da »se prilagajajo, kolikor jim je za to dana možnost«.

Pred točo kmetje ogromnih hektarjev polj ravno ne morejo zabetonirati, je pojasnil. Se pa sočasno s postavljanjem novih sadovnjakov gradijo tudi protitočne mreže. V primeru toče je sadjarstvo ena najbolj prizadetih kmetijskih panog.

Poziv vladi k čimprejšnjemu ukrepanju je poslala tudi Slovenska ljudska stranka (SLS). »Kmetje sami ne zmorejo sanirati posledic škode, zato je intervencija države v tem primeru še toliko pomembnejša,« so spomnili in dodali, da je od ukrepov vlade odvisen obstoj kmetijskega sektorja. »Če kmetom v trenutkih stiske Vlada RS ne bo prisluhnila in pomagala, tudi samooskrbe v Sloveniji ne bo,« so zapisali v sporočilu za javnost ter definirali, kaj naj ta pomoč zajema:

»Slovenska kmečka zveza pri SLS zahteva:

  • da Vlada Republike Slovenije nemudoma aktivno pristopi k reševanju nastalih težav bodisi s pripravo interventnega zakona ali pripravo interventnega paketa pomoči;
  • da Vlada RS zagotovi, da bo državna pomoč kmetom izplačana hitro oz najkasneje do konca letošnjega leta in ne z zamikom enega leta, kot se je to zgodilo v primeru suše leta 2022. Spomnimo: premier Robert Golob je takrat napovedal izplačilo pomoči decembra 2022, kmetje pa so mizerno pomoč začeli prejemati šele julija 2023;
  • da Vlada RS kmetom nemudoma sprosti davčne omejitve, ki jih je naložila z zakonom o dohodnini v začetku letošnjega leta, in
  • da Vlada RS aktivno pristopi k oblikovanju začasnih zaščitnih ukrepov za slovensko kmetijstvo zaradi dumpinga cen, ki je nastal kot posledica odločitve Evropske komisije ob odločitvi uvoza ukrajinskih žit.«
Poziv vladi za interventno ukrepanje po neurjih.

Toča in veter podirala drevesa, ovirala promet, številni prebivalci ostali brez elektrike

Prva neurja so državo prešla v ponedeljek okoli 21. ure. Močan dež in veter ter toča so podirali drevesa, telekomunikacijske drogove in napeljave, odkrivali strehe, meteorne vode so poplavljale objekte, sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov.

Zaradi intenzivnih in dolgotrajnih neviht z nalivi so naraščali posamezni hudourniški vodotoki v večjem delu države. Zaradi udarov strel je prišlo do požarov.

Poškodovana streha dvorca Rakiča. Vir slike: Facebook, RIS Dvorec Rakičan.
Poškodovana streha dvorca Rakiča. Vir slike: Facebook, RIS Dvorec Rakičan.

Ob tem so posredovali gasilci iz skupno 418 gasilskih enot. Pomoč pri odstranjevanju posledic neurja so nudile tudi komunalne službe in 102 pripadnika Slovenske vojske, so povzeli pri Upravi za zaščito in reševanje RS.

Debela toča je pustošila predvsem na območju severne Primorske. Po prvih podatkih je na tem območju skupno poškodovanih več kot 100 stanovanjskih in gospodarskih objektov. V naselju Čepovan je toča poškodovala ostrešja vseh hiš, huje poškodovanih je 15 objektov.

Neurja so na območju Goriških Brd, Vipavske doline in Krasa poškodovala skoraj vse kmetijske kulture, ponekod v celoti. Poškodovani so tudi kmetijski objekti in mehanizacija, je za STA povedal Vasja Juretič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice