Stopnja inflacije sicer pada, ampak prepočasi. Zato se je Svet Evropske centralne banke v četrtek odločil, da že devetič zapored dvigne vse tri ključne obrestne mere za novih 25 bazičnih točk.
ECB je v izjavi o svoji odločitvi ponovno poudarila, da bodo obrestne mere ostale visoke tako dolgo, kot bo potrebno za čimprejšnjo vrnitev inflacije na 2-odstotni srednjeročni cilj.
S to odločitvijo se bodo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita zvišalena 4,25 odstotka, 4,5 odstotka in 3,75 odstotka.
V boju proti zgodovinskemu porastu cen je ECB od julija lani stroške zadolževanja skupaj zvišala za 425 bazičnih točk, saj jo skrbi, da bi se prekomerna rast cen lahko nadaljevala skupaj z rastjo plač, saj je na trgu dela še vedno izjemno malo prostih delovnih mest, poročajo pri Reuters.
Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci dejala, da bo banka pri prihodnjih odločitvah o obrestnih merah raziskala vse možnosti.
»Zavestno smo odvisni od podatkov, imamo odprt pogled glede tega, kakšne bodo odločitve septembra in na naslednjih zasedanjih. Tako bomo morda zvišali obrestno mero, morda pa jo bomo zadržali. In odločitev, ki bo sprejeta septembra, ni dokončna. Od enega do drugega srečanja se lahko razlikuje,« je pojasnila.
Cene življenjskih potrebščin v 20 državah evroobmočja so se od lanskega oktobra, ko so dosegle najvišjo raven, zniževale, vendar so se junija na letni ravni še vedno zvišale za 5,5 odstotka. V mesecu pred tem je inflacija znašal 6,1 odstotka.
Ponovno naj bi se najbolj podražila kategorija hrane, alkohola in tobaka (11,7 odstotka v primerjavi z 12,5 odstotka maja), sledijo neenergetsko industrijsko blago (5,5 odstotka v primerjavi s 5,8 odstotka maja) in storitve (5,4 odstotka v primerjavi s 5,0 odstotka maja).
Medtem je inflacija na področju energije negativna. Junija so cene v tej kategoriji padle za 5,6 odstotka (maja so padle za 1,8 odstotka).
Banka je začela obrestne mere zviševati julija 2022, potem ko so se zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino začeli dražiti energenti in hrana. Pred tem so bile obrestne mere več let ničelne ali celo negativne.
Težava, s katero se soočata evroobmočje in ECB, je ta, da se inflacija znižuje prepočasi in bi lahko trajalo do leta 2025, da bi se vrnila na ciljno raven.
To in robusten trg dela sta dva glavna razloga, zakaj številni vlagatelji in analitiki pričakujejo, da bo ECB septembra ponovno dvignila obrestne mere in se ustavila le, če bodo podatki o plačah jeseni prinesli olajšanje.
Powered by Contextual Related Posts
