Pred 100 leti v Slovencu o ogromnem povišanju davkov v Jugoslaviji

Položaj v Nemčiji
Slovenec je tako povzel poročanje časopisa Times o položaju, v katerem se je pred 100 leti znašla Nemčija. »Dejstvo je, da drči Nemčija po hudi strmini navzdol. Kam bo zdrknila, tega ne vedo niti najbolj prebrisani finančniki.«
»Stanje Nemčije se z besedo ne da izraziti. Vsi, ki hočejo videti, vidijo, da je nemška valuta podobna razbiti ladji, da so državne finance v največjem neredu in da živi vse prebivalstvo od danes do jutri. V celi deželi vlada splošna apatija. Vlada je kakor ohromela; vlada sicer dalje, ne more se pa odločiti do energičnih korakov. Stranke v parlamentu se bore le za svoje interese. Po vseh računih bodo politični in socialni boji kmalu našli svoj konec v splošnem polomu.«
Ločeno je Slovenec poročal, da so v tistih časih cene živil v Nemčiji »strahovito« rastle. Na mestni tržnici je prihajalo do nasilnih prizorov, saj je bilo ljudstvo vedno bolj vznemirjeno. »Tako monarhistično kakor komunistično gibanje raste,« je pisal Slovenec. »Monakovska vlada je spričo nemirov, katerih se je vsled za nedeljo napovedane manifestacije fašistov bati, prepovedala vse komunistične protimanifestacije.«

Povišanje davkov v Jugoslaviji
»Vlada kraljevine SHS je z zakonom o dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923 ljudstvu naložila nova velika davčna bremena,« je pred 100 leti poročal Slovenec.
Novi zakon je predvideval 500 odstotkov dodatka na zemljiški davek in 30 odstotkov dodatka na ostale neposredne davke.
»Vsa ta povišanja bodo najtežje zadela delavske sloje ljudstva in med njimi zlasti kmetski stan,« sta odločitev vlade komentirala dva slovenska poslanca. Samo pri kmetih se je predvidevalo, da bodo morali skupaj namesto 6.156.285 dinarjev plačati 30.871.425 dinarjev samo pri zemljiškem davku.
Po mnenju poslancev pa bi morala vlada ustvariti tudi vse potrebne pogoje, da bi bil kmet zmožen plačati toliko višjo vsoto. »V tem oziru mora vlada poskrbeti za to, da more kmet to, kar je pridelal na njivi in na travniku, kakor tudi živino in pridelano vino po času primernih cenah prodati. Ako bo vlada to svojo bistveno dolžnost kakor doslej tako tudi odslej dosledno zanemarjala, bo kmet v najbližjem času obnemogel pod ogromno težo davkov in plačil ter padel v brezno dolgov.«
Novice s Ptuja
Podružnica takratne Ljubljanske kreditne banke je na Ptuju povečala svoje poslovne prostore. Pri tem pa je bilo poskrbljeno, da bi stavba dobila tudi električno razsvetljavo. Prebivalci Ptuja so se ob tem spraševali, kdaj bo tudi celotno mesto dobilo električno napeljavo.
Časopis Slovenec je v ločenem prispevku ptujskemu županu »svetoval«, naj da stehtati žemlje v pekarnah, ki naj bi jih pekovski mojstri pekli premajhne.

»Grčija pred novo revolucijo«
Grški časopisi so pisali, da je večina vojske in mornarice v državi pripravljena na nov državni udar. Vodja gibanja, s katerim so želeli odstaviti kralja in razglasiti republiko, je bil Eleftherios Venizelos.
Revolucijo je financiral tudi takrat najbogatejši Grk, Basil Zaharoff, ki je svoje bogastvo ustvaril s prodajo orožja.