Kaj bo počel novi Svet za kmetijstvo in podeželje?
Zdaj že skoraj nekdanja ministrica za kmetijstvo Irena Šinko se je pred nekaj dnevi udeležila ustanovne seje Sveta za kmetijstvo in podeželje Republike Slovenije.
Šinko je vodila prvi del seje, nato pa sta bila izvoljena predsednik in namestnica predsednika. Na mesto prvega je bil imenovan Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, za njegovo namestnico pa Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine.
Po volitvah in potrjevanju Poslovnika je sledila predstavitev predlogov uredb, ki urejajo nove genomske tehnike, rastlinski razmnoževalni material in gozdni razmnoževalni material. Nadalje je bilo predstavljeno tudi stanje priprave evropskih predpisov ter okvirna časovnica, so sporočili z ministrstva.
Poleg že omenjenega predsednika in namestnice so med člani Sveta tudi Roman Žveglič in Danilo Meolic iz Kmetijsko gospodarske zbornice (KGZS) ter drugi predstavniki kmetijskih in gospodarskih organizacije ter več fakultet in inštitutov.
Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra oziroma ministrice, ki podaja mnenja o pomembnejših odločitvah na področju kmetijstva in podeželja, zlasti o predlogu nacionalnega programa in oceni njegovega izvajanja ter pomembnejših predpisih in mednarodnih sporazumih s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
Bolj konkretno, na zadnji seji, ki je potekala januarja, so na primer razpravljali o aktivnostih Strateškega sveta za prehrano (SSP).
Člani sveta so takrat glede Strateškega sveta izpostavili problematiko oglaševanja manjšega uživanja mesa, ki lahko negativno vpliva na sektor živinoreje in travinje v primeru, da se sektor živinoreje bistveno zmanjša, opozorili so na komunikacijski šum pri sestavi SSP ter izrazili še nekatere druge pomisleke.
Osrednja pozornost članov Sveta je bila na takratni seji namenjena pregledu stanja na področju digitalizacije v kmetijstvu. V ta namen je bilo predstavljenih več projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Nadalje so bile predstavljene aktivnosti vezane na predlog evropske uredbe o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi tako imenovane Uredbe o deforestaciji.
Predstavljeni so bili cilji predlagane uredbe, ki naj bi prispevala k zmanjšanju globalne deforestacije. Predlog Uredbe predvideva nekatere novosti, pogoje in merila, med drugim tudi izjavo o skrbnosti, ki bo potrjevala izpolnjevanje pogojev uredbe. V okviru razprave o omenjeni uredbi je bilo izpostavljeno predvsem dejstvo, da kmetijska zemljišča, ki so v zaraščanju, ne sodijo znotraj omejitev predloga Uredbe.