Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o ugibanjih glede razpada Nemčije

Položaj v Nemčiji

V letu 1923 je hiperinflacija v Nemčiji doživela vrh. V tistem času je bila družbena in politična kriza v Nemčiji tako huda, da so nekateri evropski krogi že govorili o razpadu države.

Takratni češkoslovaški predsednik Tomáš Garrigue Masaryk je ta ugibanja ovrgel in zapisal, da so Nemci »po svoji kulturi tak tesno zvezani med seboj, da nikakor ne verjamem na razpad Nemčije«. »V sedanjih razmerah vidim jaz le različne izraze reakcije proti preostrim poskusom centraliziranja,« je dodal.

Slovenec, Prebivalci Berlina v vrsti leta 1924, ko so še vedno čutili posledice hiperinflacije. Vir slike: PA.
Prebivalci Berlina v vrsti leta 1924, ko so še vedno čutili posledice hiperinflacije. Vir slike: PA.

Velenemški poslanec je v nekem dunajskem časopisu objavil trditve, da Italijani že kujejo načrte o tem, kako bodo Nemčijo po razpadu zasedli. V tem primeru bi Italija zasedla celo Tirolsko na podlagi sporazuma, sklenjenega s francoskim generalnim štabom, je pisal časopis. Italijanski in ogrski diplomatski predstavniki so trditve odločno zanikali.

Tudi ruski tisk je opustil notranja vprašanja in pisal le še o dogajanju v Nemčiji. Eden izmed časopisov je hvalil nemške komuniste, ker so »uspešno in odkrito pripravljali revolucijo«.

»Mi nismo nikdar opustili misli, da pomagamo mednarodni revoluciji, katera edina nam prinese končno zmago. Stojimo na pragu velikih dogodkov in moramo biti pripravljeni,« so pisali.

Slovenec. Leta 1923 so v Berlinu za prevzem zaslužene plače uporabljali kar košare za perilo. Vir slike: Popperfoto.
Leta 1923 so v Berlinu za prevzem zaslužene plače uporabljali kar košare za perilo. Vir slike: Popperfoto.

Primorske novice

Pisali smo že o italijanski šolski reformi na področju slovenskega ozemlja, ki je med drugim poskrbela za ukinitev marsikatere slovenske šole. Drugje se je moral uporabljati italijanski jezik. Kmalu zatem so se pokazali rezultati takšne reforme.

»Vse ljudsko šolstvo v Istri stoji na glavi«, je stanje opisoval časopis Slovenec. »Otroci ne razumejo učiteljev, a učitelji ne otrok. Otroci gube čas in brezplodno trgajo obleko po šolskih klopen. Starši se jeze in pravijo, da jo menda sedaj že prišel na zemljo Antikrist. Veliko in glasno pa ne smejo besedovati, kajti drugače — že vedo, kaj znajo fašisti.«

Italijanske oblasti so izdale tudi odredbo, da morajo vsi časopisi, vključno s slovenskimi, vsebovati tudi italijanski prevod vseh prispevkov.

Slovenec. Ponatis prefektovega ukaza o dvojezičnosti časopisov. Vir slike: dLib.
Ponatis prefektovega ukaza o dvojezičnosti časopisov. Vir slike: dLib.

»Vsi časniki, ki so izhajali v pokrajini Furlaniji doslej izključno v tujem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923 dalje dodati naslovu, člankom in vsakemu posebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanščini,« se je glasil ukaz. »Časniki, ki se ne bodo držali pričujoče odredbe, se bodo zaplenjali. Proti kršiteljem odredite se bo postopalo v smislu zakona.«

Slovenski poslanci v rimskem parlamentu so italijanski vladi na to uredbo takoj odposlali protestno noto. »Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavnih zakonov in zahtevajo takojšnji preklic odredbe,« so zapisali.

Časnik Goriška Straža pa je k omenjeni naredbi objavila sledeči komentar: »Vsi narodi na svetu imajo pravico izdajati časnike izključno v svojem jeziku. Italijanski časniki izhajajo v Severni in Južni Ameriki, izhajajo v Afriki, na otoku Malti, v Egiptu, v Nemčiji, na Bolgarskem, v Grčiji, Romuniji, v Švici, na Francoskem in drugje. V svojem jeziku so izdajale in izdajajo časnike vse manjšine v drugorodnih državah: Poljaki, Mažari, Ladinci, Nemci, Irci, Arabci, Romuni, Grki, Malorusi, Turki, Židje in drugi.«

»Samo enemu narodu je prepovedano izdajati časnike izključno v svojem jeziku in ta narod so goriški Slovenci in samo ena vlada prepoveduje take časnike in to je naša vlada,« so zaključili.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice