Pred 100 leti v Slovencu o vinskem trgu v Evropi

Posted on 17. 11. 202316. 11. 2023 by Marko Želko

Ponovno načrtovan poskus atentata na ministrskega predsednika

Pred 100 leti novembra so se razširile novice, da naj bi se ponovno načrtovalo atentat na predsednika vlade Kraljevine SHS Nikolo Pašića. To je bil že drugi poskus atentata v letu 1923. O prvem, ki je bil sicer bolj resen, smo že pisali v prejšnjih izdajah »Pred 100 leti v Slovencu«.

Podrobnosti o zadevi je policija poskušala karseda skrivati, saj je preiskava še potekala. Dopisnik Slovenca v Beogradu pa je uspel izvedeti, da je glavni osumljenec domnevni uslužbenec na vladi, ki se je v Beograd vrnil po zadušitvi akcije komitov na bolgarski meji.

»Oglasil se je pri glavnem portirju v predsedstvu vlade in pustil pri njem dve bombi francoskega sistema, ki so, kakor znano, najboljše,« je poročal Slovenec. »Za to je izvedela policija, ki je takoj napravila hišno preiskavo in našla obe bombi skriti v stanovanju glavnega vratarja. Bombi sta bili skriti v sobi, ki se nahaja pod dvorano, v kateri zboruje ministrski svet.«

Predsednika vlade Kraljevine SHS Nikolo Pašića lahko vidimo kot drugega z leve. Vir slike: Wikicommons.

Policija je takoj aretirala tako uslužbenca kot tudi vratarja. Vratar je na zaslišanju izjavil, da ga je uslužbenec prosil, naj mu spravi obe bombi za en dan, ker ima neke druge opravke. Vratar je to storil, saj naj bi imel uslužbenec dovoljenje s seboj nositi bombe.

Vratarju policija ni uspela kaj dosti dokazati, zato je bil kmalu izpuščen. Kljub temu je izgubil svoje delovno mesto ter je bil iz Beograda izgnan. »Kakor se govori, je policija že davno sumila, da je v resnici pripravljen na ministrskega predsednika Pašića atentat. Tako izgleda ta nameravani atentat. Pašić pa danes še vedno ni zapustil svojega stanovanja in se tudi ni vršila napovedana seja ministrskega sveta,« je še dodal Slovenec.

O vinskem trgu

Pred 100 leti sta za največji proizvajalki vina veljali Francija in Italija. Od tega je Francija pridelovala več kot Italija in sicer od 50 do 60 milijonov hektolitrov na leto, Italija pa je pridelala od 40 do 50 milijonov. Na tretjem mestu je z 20 milijoni sledila Španija.

»Francija si hoče s svojim vinom osvojiti kar moč dosti trgov,« je situacijo povzemal časopis Slovenec. »Anglija, Holandska, Danska in Norveška kupujejo že več kot deset let skoraj izključno le francosko vino, to je prodrlo tudi že v Ameriko, zlasti v Kanado. V zadnjem času se trudijo francoski vinotržci za Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko.«

Steklenice francoskega vina iz leta 1921, 1923 in 1924. Vir slike: Sotheby’s.

Slovenec je tudi spomnil, da se je pred prvo svetovno vojno v slednje države stekalo le jugoslovansko in ogrsko vino. Z razpadom avstro-ogrske monarhije pa so postale vse te države samostojni vinski trgi.

Kot je kazalo leta 1923, so si Francozi naprtili preveč odjemalcev in vseh naročil niso uspeli izpolniti z lastnim vinom. Tako so na primer pokupili letno dalmatinsko zalogo iz 1922 in vse stare vinske zaloge iz Grčije in Španije.

»Letos je francoska vinska letina slabša kakor druga leta. Francija ne bo mogla zadovoljiti svojih odjemalcev, dalmatinski in italijanski vinotržci pazno gledajo, kam se bo treba obrniti,« je še pisal Slovenec.

Bojkot proti Hrvatom

Iz Zagreba so v tistih dneh poročali, da so Srbi začeli gospodarski bojkot proti Hrvatom. Vsa srbska podjetja so ustavila svoja naročila pri hrvaških proizvajalcih. Enako so storile tudi srbske banke.

Prav tako je hrvaški časnik »Hrvat« pisal, da so dobili »vsi srbski trgovci na Hrvaškem zaupen poziv, da takoj začnejo bojkotirati hrvatske izdelke in odpuščati hrvatsko osebje«.

Preberite več