Spor med Grčijo in Albanijo
Pri Slovencu so poročali, da je v tistih dneh med grško in albansko vlado prišlo do ostrega spora. Grška vlada je namreč albansko obtožila izdaje sramotilnega pamfleta proti Grčiji, zaradi česar so zahtevali opravičilo oziroma kakšno drugo obliko »zadoščenja«.
Albanska vlada zahtevi grškega diplomata ni ugodila, zato je ta zagrozil s svojim odhodom iz države. Nastanjen je bil v albanskem mestu Drač.
Čez nekaj časa so mediji poročali, da je grška vlada od albanskega diplomata v Atenah zahtevala, da zapusti Grčijo v roku 48 ur.
Sladkor v Jugoslaviji
Decembra 1923 se je v Beogradu odvijala konferenca proizvajalcev in skladiščnikov sladkorne pese. Ugotovljeno je bilo, da je znašala letna proizvodnja v Jugoslaviji 2.500 do 3.000 vagonov sladkorja, porabili pa so ga od 6.000 do 7.000 vagonov. To pomeni, da so ga uvažali od 3.500 do 4.000 vagonov.
Polje sladkorne pese v Koloradu v ZDA. Vir slike: Colorado Encyclopedia.
Poleg tega pa so izpostavili, da imajo jugoslovanske tovarne možnost proizvajati kar 10.000 vagonov sladkorja na leto, pri čemer bi ga tako lahko za 4.000 vagonov ostalo za izvoz. En vagon je znašal približno 10 ton sladkorja.
Predvsem manjši posestniki se niso dovolj obsežno ukvarjali s pridelavo sladkorne pese, saj je za intenzivnejšo proizvodnjo primanjkovalo kapitala. »Najboljši dokaz je Srbija, ki je pred vojsko producirala za izvoz, danes pa niti toliko ne, da bi se izrabila kapaciteta tovarn,« je pisal Slovenec.
Na konferenci so sprejeli več resolucij. Ena je zastopala stališča pridelovalcev in je za revne kmete prinašala ugodno ceno in olajšave. Druga je govorila o koncesijah pri pridelavi semen sladkorne pese, tretja pa je obravnavala vprašanja povečanja proizvodnje in je tako poljedelskemu ministru nalagala zvišanje zaščitne carine na sladkor za dva dinarja za kilogram, za sladkorne tovarne pa olajšave pri vplačilih.
Federacija Jugoslavija?
Pred 100 leti je Slovenec raziskoval idejo o federacijski ureditvi Kraljevine SHS, na kar se je grobo obregnil drugi časnik Slovenski narod, ki je bil strogo proti.
Slovenec je kot dobre prakse federalne ureditve izpostavil Združene države Amerike in Švico, omenil pa je tudi idejo o federalno urejeni Avstriji.
Fotografija nemškega fotografa Kurt Hielscherja, ki je pred 100 leti potoval po Jugoslaviji. Vir slike: Design your trust.
Pri Slovenskem narodu so po drugi strani izpostavili, »da je mentaliteta na tej in oni strani Save in Donave tako različna, da bi federacija v temelju omajala državno edinstvo in oslabila odporno sposobnost države na zunaj« in »da pet let skupnega življenja še ni zadostna garancija za to, da bi se vsi deli jugoslovanskega naroda nujno zavedali, kolikega pomena je celota«.
»Navadna pamet nam pravi, da je treba z različnimi ljudmi ravnati različno, ako hočemo, da bodo zadovoljni eni in drugi,« je na to odgovarjal Slovenec. »Odtod sledi nujno, da je treba dati različnim ljudem, različnim plemenom in različnim narodom tudi različne zakone, ker različne kulturne in socialne in gospodarske razmere ne dopuščajo zakonodajnega uniformiranja, vsled katerega mora gotovo vsaj en del trpeti.«
Fotografija nemškega fotografa Kurt Hielscherja, ki je pred 100 leti potoval po Jugoslaviji. Vir slike: Design your trust.
Omenili so tudi zunanjo varnost države, kjer je primer ZDA dokazoval, da lahko tudi »male federativne državice vzdržijo morebitne vojne navale grabežljivih sosedov«.
Govora je bilo tudi o tem, kar se je na koncu veliko let kasneje tudi res zgodilo in sicer o razpadu Jugoslavije na več samostojnih držav. Slovenec je zapisal, da bi lahko prav federativna ureditev to preprečila.
»Zato se mi razpada Jugoslavije v nebroj malih državic prav nič ne bojimo, ker bi ravno te male državice tvorile najsolidnejšo in najmočnejšo podlago za skupno državo,« so pojasnili.
Fotografija nemškega fotografa Kurt Hielscherja, ki je pred 100 leti potoval po Jugoslaviji. Vir slike: Design your trust.
»Najboljše in najlepše je priznati to, kar sta ustvarila narava in zgodovinski razvoj. Na tako razsežnem teritoriju kot jo Jugoslavija se morajo pojavljati razlike med severom in jugom, tudi če bi ljudje res bili ene vere in enega jezika,« so zapisali v zaključnem odstavku.
»Zgodovinski razvoj je posamezne, danes v kraljevini SHS združene dežele razdružil v različne kulturne smeri, socialno jih je izoblikoval različno in različna podnebja in različna kakovost zemlje jim je dala različne pogoje za gospodarstvo. To so gola dejstva, preko katerih ni mogoče preiti s preziranjem na dnevni red, ampak jih je treba tudi v zakonodaji upoštevati, kajti država ni kasarna in državno življenje je tako raznoliko in pestro, da se ga ne da utesniti v ozki oklep centralizma, ampak se more razvijati le v največji svobodi, ki jo daje ena ali druga oblika avtonomije.«
Powered by Contextual Related Posts
