Meteorit
V južnih krajih Avstrije so prebivalci konec novembra ob štirih zjutraj videli meteorit, ki je padal proti Zemlji. Meteorološki zavod v Ljubljani je vse osebe, ki so ga morda opazile pri nas, naprosil, naj sporočijo, v kateri smeri je letel in ali se je slišal kakšen trk. Obstajala je namreč tudi možnost, da je padel na slovenskih tleh.
Slovenski študentje v Nemčiji
Tako kot za druge sloje prebivalstva v Nemčiji, so tudi za slovenske študente, ki so tam opravljali študij, pred 100 leti nastopili težki časi.
»Vsi so prisiljeni, da se hranijo v ljudskih kuhinjah, pa pri vsej varčnosti za to ceneno, priprosto hrano zmanjka pare,« je pisal Slovenec.

Nemško obvestilo, ki ponuja nagrado 2 milijona mark za vrnitev prstana leta 1923. Vir slike: Getty Images.
Tisti, ki so lahko, so se začeli tudi izseljevati. Največ se jih je odpravilo v Belgijo in Francijo, veliko pa jih je prišlo tudi nazaj v Kraljevino SHS, da bi tukaj zaključili svoj študij.
Protest proti nemški tiskarni v Mariboru
Pred 100 leti so Nemci v Mariboru zahtevali svojo tiskarno, s katero so želeli okrepiti Nemčiji naklonjen tisk v Sloveniji.
Nemški poslanec je v Beogradu začel s pogajanji za pridobitev dovoljenja, Nemci v Mariboru pa so se na to že pripravljali in ustanovili družbo za ta namen. »V tiskarni bi izdajali nacionalen nemški dnevnik in najbrž tudi nemškutarski slovenski list, kakor je bil nekdaj ‘Štajerc’,« je pisal Slovenec.
Ko pa se je to razvedelo, so vse slovenske stranke brez izjeme vložile v Beogradu protestno noto proti nemški tiskarni. Čez nekaj dni se po Mariboru razširila tudi vest, da je bilo dovoljenje že podeljeno. »Ta vest jo silno razburila vse narodne kroge brez razlike strank,« je poročal Slovenec in dodal, da so se vse slovenske politične stranke skupaj s kulturnimi nevladnimi organizacijami zbrale na izrednem zborovanju, kjer so se posvetovali o korakih, ki bi jih bilo treba narediti.

Časopis Štajerc, glasilo stranke Štajerc-Partei, je izhajal na Ptuju od 1900 do 1918. Vir slike: Kamra.
Ustanovili so tudi stalni odbor za »varstvo slovenskih interesov na slovenskem Štajerskem«. V roku enega tedna od zborovanja so organizirali skupno manifestacijo vseh strank, saj so bili prepričani, da beograjska vlada na prvo mesto postavlja Nemce.
Na shodu so se zbrali Slovenci s cele Štajerske in zahtevali, da se enkrat za vselej neha privilegirati Nemce v Sloveniji, ki so »Slovence poprej stoletja zatirali in tlačili«.
»Nemška tiskarna v Mariboru bi bila za nas Slovence naravnost sramota in izzivanje, zato je ne trpimo. To si naj vlada dobro zapomni,« so sporočali na shodu.
Spreminjanje imen ulic in krajev
Časopis Slovenec je pred 100 leti izpostavil, da je bil rimskemu senatu predložen predlog, s katerim nobena občina ne bi smela več spreminjati krajevnih imen in uličnih napisov, če pred tem tega ne bi odobrilo ministrstvo.
»Poročevalec Ricci je predlog krepko utemeljil in z zgledi dokazal, kako nesmiselno se večkrat pri menjavanju krajevnih imen žalita zgodovina in krajepisje,« je pisal Slovenec in dodal: »Le škoda, da tega spoznanja italijanska vlada, ni osvojila takrat, ko je odredila prekrščenje celokupnih krajevnih imen v Julijski Krajini.«





