Župan, ukrepajte!
Naslov tega zapisa ni izbran naključno, ampak s tehtnim premislekom. V mislih sem imel tudi daljšo verzijo »Župan, ukrepajte, preden bo prepozno«, ampak bi bil tak naslov verjetno malce predolg. Tako kot se mi zdi pogosto predolgo neukrepanje. Pri nas, kako je to v drugih državah, ne vem. Bom pojasnil. V zadnjih letih, pravzaprav že preden se je kolesarska pot sploh začela graditi v zagorski dolini, torej v občini Zagorje ob Savi, sem v javnih zapisih v Reporterju in tudi v nekaterih televizijskih oddajah opozarjal na nekatere nevarne odseke. Predvsem na tistega, kjer kolesarska pot seka eno najbolj obremenjenih regionalnih cest v Sloveniji, na nepregledni lokaciji Zelenci med krajema Izlake in Kisovec. Opozarjal sem, da bi bilo smiselno tu zgraditi kolesarski nadvoz. Resda bi šel za to še kakšen milijon evrov več, a glede na to, da je iz načrtovanih prvotnih pet ali šest milijonov izgradnja poskočila na skoraj devet milijonov, bi tudi to »požrli«. Tako kot davkoplačevalci »požremo« vse, kar se podraži, podraži pa se skoraj vse.
Kdor misli, da so evropska sredstva zrasla na drevesu, se krepko moti, tudi ta denar smo zbrali mi, torej davkoplačevalci. Prek davkov, ki pa so tako in tako iz dneva v dan višji. Ne zaradi nas, ampak zaradi nesposobnih politikov. A gremo naprej. Z nadvozom ni bilo nič, kolesarska pot, ki je sedaj zgrajena, seka omenjeno regionalno cesto. Ne le enkrat, samo na Izlakah štirikrat. Ko z nadvozom nisem uspel, sem predlagal vsaj omejitev hitrosti na mestu, kjer kolesarska pot seka regionalno cesto. V tistem času, torej pred tremi leti in še tudi potem, na tistem mestu namreč ni bilo hitrostnih omejitev. Na regionalnih cestah pa tako in tako veste, da se lahko vozi s hitrostjo 90 km na uro. Če ni omejitev ali če nas pot ne pelje skozi kraje in mesta. Kar je označeno. Na zagorski občini so mi takrat pisno zatrjevali, da se to ne da urediti. Ne vem, kaj je botrovalo temu, da so se sedaj »prebudili« in premislili. Znaki za omejitev hitrosti sedaj stojijo. V Zelencu za 50 kilometrov na uro. Kar je dobro, glede na to, da gre za res nepregleden ovinek. To lahko vidite tudi na sliki. Torej lahko zapišem, da javna opozorila objavljena v medijih vendarle pomagajo, da se stvari premaknejo z mrtvega teka. Zato upam, da bo tudi ta moj javni zapis v tem mediju pomagal, da se še dodatno izboljša varnost.
Kolesarska pot v Zelencih. Vir slike: Igor Gošte.
Hkrati pa bi opozoril še na eno zame žalostno dejstvo. Kolesarke poti se financirajo tako z državnimi kot evropskimi sredstvi. Tudi zato, da se čim več ljudi preusmeri z vožnje z avtomobili na kolesa. Vse prav. Super, ampak za boga milega, zakaj se sočasno ob izgradnji kolesarske poti ne zgradi še ožji pločnik ali hodnik za pešce. Sobivanje kolesarjev in pešcev. To je še bolj zeleno. Evropski poslanci, poskrbite, da bo odslej tako. Zdaj ni. Zdaj skoraj vse občine nekako »goljufajo« in gradijo malce širše kolesarske poti. Ker vedo, da bodo lahko že čez pet let izbrisale sredinsko kolesarsko črto, ki deli kolesarsko pot in izrisali dve, eno črtkano za delitev kolesarske poti in še eno neprekinjeno črto za pešce. Tudi zadaj za našim stanovanjskim blokom in domom starostnikov so nam vzeli cesto, ki smo jo prej uporabljali tako za kolesarjenje in tudi za sprehajanje, zdaj pa so jo namenili le za kolesarsko pot. Za dobo petih let, potem bomo spet lahko hodili po tej poti in kolesarili. Seveda so v skladu s pravili postavili še prometni znak, da se kolesariti sme, peš hoditi pa ne. A kot opažam, se nihče ne drži te predpisane dobe petih let. Čeravno je na skoraj vseh odsekih desetkilometrske kolesarske poti prepovedana peš hoja ali tek, se tega ne držim(j)o. Tu zna priti do težav! Kako bodo to rešili, ne vem. Kako se bodo „spoprijateljili“ kolesarji in pešci tudi ne vem. Kdo bo kriv, če se zgodi huda nesreča, nalet kolesarja in pešca, si mislim. Ne verjamem, da bodo to odgovorni uredili s policisti ali redarji, ki bi pešce kaznovali.
Kolikor pa opažam po celotni Sloveniji, kjer kolesarske poti že imajo, lahko zapišem, da kolesarske poti uporabljamo na srečo bolj ljubiteljski kolesarji in ne tisti »profiči«, ki se vozijo s 50 in več kilometri na uro. Mi ljubitelji se le redko peljemo prek 30 kilometrov na uro, razen, če se pot močno prevesi navzdol. Opažam pa še nekaj, skoraj vsi, ki se vozijo s kolesi po kolesarskih poteh, pa vse bolj tudi pešci, imajo v ušesih neke zvočne naprave, prek katerih poslušajo kdo ve kaj. Le prometa ne, se mi zdi. Jaz sem tu še pračlovek. Da bi si ne vem kakšne pametne naprave mašil v ušesa mi niti na misel ne pride, tudi zato ne, ker se mi zdi, da že malo slabše slišim. Leta, pač. Te »zvočne naprave« bi mi po mojem sluh le še poslabšale. Zdi se mi, da so tisti s temi napravami tudi manj pozorni na okolico. Tudi na promet. Tega ne trdim. Zdi pa se mi.
Nedavno se je tudi meni zgodilo, da sem za trenutek izgubil pozornost. Pa sem imel prosta ušesa in oči, le bolj dol sem zrl. Saj veste, te »belance« te primorajo, da si upognjen proti dol. Kdaj pa kdaj pogledaš malce naprej, kaj te čaka na poti, pa potem spet zreš v asfalt pod sabo. No nekaj metrov naprej. Peljal sem se z Izlak v Kisovec. Z gorskim kolesom, ki tako in tako ne gre čez 30 kilometrov na uro. Petsto metrov pred omenjenim nevarnim odcepom v Zelencu, kjer kolesarska pot seka regionalno cesto, sem bil sam na kolesarski poti. Ni bilo kolesarjev, ne pešcev. Pot ravna, brez ovinkov. Kar pozabiš, da si na cesti, no na kolesarki. Res je, ni bilo ravno toplo, blizu nič stopinj Celzija je bilo. Ker je malo navzdol, sem vozil okrog 25 kilometrov na uro. Steza je bila mokra. Dvajset ali deset metrov pred sekanjem regionalne ceste se »prebudim«, pravzaprav sem zaslišal avto. Slutil sem, nisem ga še videl. Imel sem še ravno dovolj časa, da sem stisnil zavore in se zaustavil dva ali tri metre pred kolesarskim prehodom. V tistem trenutku je mimo švignil avtomobil. Ni bil hiter, a dovolj, če ne bi kolesa zaustavil, da bi naletel vanj. Verjetno tudi on ni pričakoval kolesarja. Hladno je bilo. No, nisem se zaletel v avto, ali mu zapeljal pod gume, a se bojim, da bo kdo kdaj prepozen. Pri zaviranju. Avto ali kolesar. Ali premalo pozoren. Vse je sicer lepo označeno, a prepričan sem, da je to premalo. Narisane oznake, znaki za omejitev hitrosti, pa svetlobni signali so premalo. Vsaj na tem mestu bi morale biti po mojem trdnem prepričanju tudi fizične ovire. Za kolesarje. Ali take, da moraš stopiti s kolesa in se peš prebiti do označenega prehoda čez regionalko, ali pa vsaj na kolesarski poti nameščeni ležeči policaji. Pa ne mi govoriti, da se to ne da, da se ne sme postavljati fizičnih ovir na kolesarske poti. Si pa to izborite, če zdaj ni dovoljeno, čeravno sem kje po Sloveniji že opazil, da fizične ovire so.
Nekaj »potuhtajte« gospod župan, da ne bo prepozno. Zdaj ukrepajte!