Kmetijska denarna posojila
Časopis Slovenec je pred 100 leti poročal o sestanku v Beogradu, na katerem so predstavniki kmetijskega ministrstva in kmetijskih zadrug razpravljali o kreditih za kmetovalce.
Govorili so o tem, ali bi kredite organizirali na državni, poldržavni ali zasebni osnovi ter ali je bolje poljedelske kredite združiti pod eno ustanovo ali jih decentralizirati. Obravnavali so tudi vprašanja, kot so ali je bolje kredite dati samim kmetom ali zadrugam, ali bi bilo treba ustanoviti posebno institucijo, ki bi te kredite delila ter kakšna bi bila obrestna mera.
Kmetom so se pred 100 leti obetali krediti. Vir slike: Stare slike Cerknica, Ivanka Gantar.
V Italiji javno mnenje proti Mussoliniju
Kot je pisal Slovenec, so se politični dogodki v Italiji razvijali čedalje bolj v protifašistični smeri. Opozicija je redno bojkotirala seje parlamenta, predsednik in vodja fašistov Benito Mussolini pa je ta upor želel zatreti s »krvavimi grožnjami«.
»Javno mnenje se obrača proti njemu in s tem izgublja fašizem moralno oporo, brez katere mu njegove fizične sile ni ne pomagajo,« je pojasnjeval Slovenec.
Kralj je v času pred 100 leti na svoj dvor sprejel več protifašističnih in nevtralnih politikov, ki so mu predstavili realno stanje po državi. Po teh sestankih je sprejel Mussolinija in od njega zahteval, naj v Italiji vzpostavi mirno stanje. »To je tudi za kralja edini izhod, ker mu preti državljanska vojska, katere si ravno krona ne more želeti,« je pisal časopis Slovenec.
Mussolini je torej moral opozicijo prisiliti, da se udeleži parlamentarnega dogajanja. »Zato bo sklical novembra meseca zbornico in ji predložil volilno reformo, ki je tako važna, da se opozicija ne more odreči sodelovanja,« je poročal Slovenec.
Benito Mussolini gre volit v del Foro Bonaparte v Milanu. Vir slike: UCA News.
»Reforma bo sestavljena v smislu demokracije, kar pomeni od strani Mussolinija velik umik. Nato bi se aprila 1925 razpisale nove volitve za parlament, da narod odloči, kakšen političen kurz naj zavlada odslej v Italiji.«
Prometne nesreče pred 100 leti
Avtomobilski promet je bil v tistih časih še nekaj novega in svežega, pa vendar so že dobro poznali prometne nesreče. V eni izmed izdaj časopisa Slovenec so poročali o dveh takšnih primerih.
Na mostu čez Savo v Kranju je avto s sprednjimi kolesi zavozil v razpoko. Pri tem sta se razleteli obe platišči in le malo je manjkalo, da bi avto zdrsnil z mosta. »Potniki so odšli s strahom, avto in ograja pa sta močno poškodovana,« je pisal Slovenec.
Druga nesreča se je pripetila na Kokrškem mostu pri tovarni Karla Pollaka. Tovorni avtomobil je vozil čez most, vendar je bil očitno pretežko obložen. Most se je prelomil na polovici in je bil do popravila neuporaben za promet.
Powered by Contextual Related Posts
