Lojze Peterle: »Ta vlada je dobila izjemen mandat, vendar jim ne gre od rok«
Lojze Peterle je bil leta nazaj moj prvi politično obarvani televizijski gost na televiziji ETV. Njegova sproščenost in prijaznost mi je pomagala, da sem se v naslednjih dveh desetletjih lažje prebijal skozi mnoge intervjuje s slovenskimi politiki. Vseh barv. Kasneje sva se z našim prvim predsednikom demokratično izvoljene slovenske vlade še večkrat srečala pred kamero, ali pa sva intervju opravila za kakšen tiskani medij.
Naš tokratni sogovornik se je rodil 5. julija 1948 v Čužnji vasi pri Trebelnem kot prvi izmed štirih otrok Ivanki in Lojzetu Peterletu. Odraščal je na vasi. S soprogo Branko Berkopec Peterle imata tri otroke: Nežo, Ožbeja in Meto. Kot rečeno je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je izpeljala osamosvojitev. Med drugim je bil dvakrat zunanji minister Republike Slovenije, podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, poslanec v Evropskem parlamentu v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, podpredsednik Evropske ljudske stranke in podpredsednik Evropskega združenja federalistov. Zdaj predseduje Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve.
Lojze Peterle v dobri družbi. Vir slike: osebni arhiv LP.
Takole pa je odgovoril na naša vprašanja, na dvanajst takih, ki jih postavimo vsem našim sogovornikom, in še na tri, ki so vezana le nanj oziroma na vsakokratnega sogovornika. Pa začnimo.
Katera je vaša najlepša lastnost?
Ne tvegam odgovora, vprašajte ženo.
Kaj je vaša slabost?
Naložim si preveč dela.
Kdo je vaš vzornik/ vzornica in zakaj?
Ghandi, ker je dosegal cilje brez nasilja.
Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši?
Pri vsakem otroku.
Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?
Laž človeka, ki sem ga imel za prijatelja.
Kdaj in kje ste izgubili nedolžnost?
Eno sem izgubil neko popoldne na nekem kavču.
Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?
Sveto pismo, Kvartet Do, Ivan Rubljov.
Katera jed in pijača sta vam najljubši in katero jed sami radi pripravite?
Ajdova kaša z jurčki, Gravnerjevo oranžno vino, leča z zelenjavo.
Vaš najljubši/ največji praznik je?
Velika noč in Dan državnosti.
Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?
Vodik iz solarnih panelov.
Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?
Nekultura.
Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji/ na svetu spremenili?
Najprej sebe.
Lojze Peterle ima tudi opravljen izpit za jadralno letalo. Vir slike: osebni arhiv LP.
Kako kot nekdanji predsednik vlade, zunanji minister in evropski poslanec gledate na aktualno vlado, ki je mnogo obljubila, pa zelo malo od obljub uresničila?
Dobili so izjemen mandat, vendar jim ne gre od rok. Slovenija gre v marsičem nazaj in navzdol. Prehitevajo nas drugi. Skrbeti za »svoje« ni delo za skupno dobro. Upad razvojne dinamike in poglabljanje polarizacije nas bo drago stalo.
Lahko v vrstah aktualne desne sredine vsaj do naslednjih parlamentarnih volitev zakopljejo zamere, se povežejo v neki tako imenovani drugi Demos in s skupnimi močmi premagajo zdajšnjo izrazito levo vladajočo koalicijo pod vodstvom Roberta Goloba? Bodo petelini znali sestopiti z gnoja, kot ste na javni RTV slikovito nakazali, kje vi vidite težave?
Žal ne vidim podobnega razpoloženja, kot ga poznam iz časa slovenske pomladi. Takrat je bilo glavno skupni cilj, dogajal se je slovenski skupaj. Osamosvojitev smo uresničili za vse. Nekaj časa so bili vsi »naši«. Sedaj nam vračajo Čebine, od koder smo dobili revolucijo, ki temelji na konceptu sovražnika – svet bi izboljševali tako, da bi izločali tiste, ki mislijo drugače. To smo že doživeli – za ene vile, za druge jame.
Delo za osamosvojitev je bilo tudi izraz kulture, danes gre izrazito na/za moč, kdo bo koga. To volivke in volivce dolgočasi in jezi.
Po drugi republiki bo zadišalo, ko bodo dali »petelini« Slovenijo na prvo mesto. Iz zmerjanja, blokiranja in podiranja moramo najti pot v višjo kakovost naše medsebojnosti, ki bo podpirala rast. Tako govorim, ker sem že videl, da se da drugače.
Ste predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Kako gledate na ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve in ukinitev praznika dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar se je zgodilo ob nastopu Golobove vlade?
Prvo je v nasprotju s plebiscitarno voljo naroda za samostojno in demokratično državo. Je tudi nepietetno do tistih, ki so padli za svobodo Slovenije. Pomeni ciničen odnos do političnega dosežka slovenskega naroda. In je pretiravanje v alergiji na Janeza Janšo.
Drugo je nepietetno, nekulturno, nemoralno in neevropsko. Kot evropski poslanec sem imel čast glasovati za resolucijo, ki je obsodila vse totalitarizme. Da slovenski parlament tega ni mogel posvojiti z aklamacijo, je sramota posebne vrste. Demokrat in domoljub težko sprejme, da komunizem ni prištet med totalitarizme. Navsezadnje smo se totalitarizmu izrecno odpovedali 25. 6. 1991, sicer ne bi prišlo do nobenega odra, s katerim se danes hvalimo.
Powered by Contextual Related Posts
