V 20 državah Latinske Amerike so ekstremni vremenski pojavi zelo nevarni, v pomanjkanju hrane pa je več kot 41 milijonov prebivalcev, pri Združenih narodih ugotavljajo v novem poročilu.
Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo v svojem pregledu prehranske varnosti za leto 2024 razkriva, da je Latinska Amerika skupaj s Karibi, kar se tiče ekstremnih vremenskih dogodkov, za Azijo druga najbolj izpostavljena regija na svetu.
V vsaj 74 odstotkih držav v regiji se namreč takšni dogodki zgodijo zelo pogosto, 52 odstotkov držav pa velja za posebej ranljive v smislu povečane podhranjenosti.
Latinska Amerika prehranjuje več kot 1,5 milijarde ljudi. Vir slike: Bloomberg.
Pri FAO navajajo, da vpliv ekstremnih vremenskih pojavov še poslabšujejo vztrajni strukturni izzivi, vključno s konflikti, upočasnjevanjem gospodarske rasti in temeljnimi dejavniki, kot je visoka stopnja neenakosti. K temu prispevajo tudi slab dostop do cenovno dostopne prehrane in nezdravo prehransko okolje.
Latinska Amerika prehranjuje več kot 1,5 milijarde ljudi, kar bi pomenilo približno enega na vsakega sedmega prebivalca sveta. Pozitivna novica je, da se je v zadnjih dveh letih stopnja nezanesljive preskrbe s hrano v regiji počasi, a vztrajno zniževala in je trenutno pod svetovnim povprečjem. Znaša namreč 28,2 odstotka, medtem ko je na svetovni ravni 28,9 odstotka.
»Vendar pa so razlike še vedno prisotne, zlasti med ženskami, podeželskim prebivalstvom in ranljivimi skupinami,« pišejo pri FAO.
Regija verjetno ne bo dosegla večine prehranskih ciljev, pravijo pri FAO. Vir slike: Food Ingredients First.
»Regija verjetno ne bo dosegla večine prehranskih ciljev, zdrava prehrana pa je še vedno draga. Podnebna spremenljivost se v regiji povečuje, kar vpliva na zanesljivo preskrbo s hrano na področjih razpoložljivosti, dostopa, uporabe in stabilnosti.«
Novi trendi v boju proti lakoti
Mario Lubetkin, pomočnik generalnega direktorja in regionalni predstavnik Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za Latinsko Ameriko in Karibe, pri tem izpostavlja, da je treba podatke pogledati od blizu.
Južna Amerika je pri izkoreninjanju lakote nekoliko napredovala, pri Srednji Ameriki je stanje približno podobno, Karibi pa so nazadovali. Na Karibih je leta 2023 58,8 odstotkov prebivalstva živelo v lakoti, kar za več kot dvakrat presega situacijo v Srednji in Južni Ameriki.
Po mnenju strokovnjaka je ravnovesje nagnil vpliv podnebnih sprememb. »Po toliko neugodnih podnebnih dogodkih, ki so prizadeli Karibe in Srednjo Ameriko, se zdi, kot da bi bila regija razdeljena na tri dele. To se prej ni dogajalo,« je dejal.
Prostovoljka septembra 2021 deli hrano v kuhinji v mestu Trujillo, La Libertad, Peru. Vir slike: Getty.
»V regiji sočasno obstajata podhranjenost in prekomerna telesna teža«
Omenil je tudi pomembnost celovitega odziva v obliki politik in ukrepov, ki bi bili namenjeni krepitvi zmogljivosti kmetijsko-živilskih sistemov.
»Ta odpornost nam omogoča pozitivno, učinkovito in uspešno predvidevanje, preprečevanje, absorpcijo, prilagajanje in preoblikovanje pred različnimi tveganji, vključno z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in ekstremnimi dogodki.«
Karin Hulshof, UNICEF-ova regionalna direktorica za Latinsko Ameriko in Karibe, medtem opozarja, da v Latinski Ameriki in na Karibih eden na vsakih desetih otrok, mlajših od pet let, živi z zastojem v rasti.
»V regiji sočasno obstajata podhranjenost in prekomerna telesna teža, ki ju še poslabšujeta velika izpostavljenost in ranljivost podnebnim dogodkom v najbolj prizadetih skupnostih. To dvojno breme vsakodnevno ogroža popoln razvoj otrok. Vsaka odločitev o podnebnih ukrepih mora dati prednost pravici do hrane in prehranjevanja otrok, žensk in družin.«
Powered by Contextual Related Posts
