EU z novimi carinami na kmetijske proizvode iz Rusije: »resno tveganje« za evropsko kmetijstvo

EU načrtuje uvedbo novih carin na kmetijske proizvode in nekatera gnojila iz Rusije in Belorusije, da bi Rusiji omejila možnost »financiranja njene agresivne vojne proti Ukrajini«.

Opozoriti je treba, da je EU leta 2023 že uvedla carine na nekatere ruske kmetijske proizvode, vendar so zajemale le 15 odstotkov izvoza. Nove carine bodo medtem zajemale tudi preostale izdelke, uvedene pa bodo postopoma v treh letih.

EU želi zmanjšati odvisnost Evrope od Rusije in Belorusije, povečati domačo proizvodnjo in podpreti industrijo gnojil v EU, hkrati pa zagotoviti, da Rusija »ne bo imela komercialnih koristi« od nadaljnjega izvoza v unijo, so sporočili predstavniki Sveta EU.

EU z novimi carinami na kmetijske proizvode iz Rusije. Vir slike: Freepik.

»Skrbno bomo spremljali izvajanje teh tarif, da bi zagotovili zaščito industrije gnojil in kmetov v EU, hkrati pa zmanjšali odvisnost EU, ohranili svetovno prehransko varnost in še bolj oslabili rusko vojno gospodarstvo,« je zagotovil Krzysztof Paszyk, poljski minister za razvoj in tehnologijo.

EU tudi upa, da bodo ukrepi omogočili diverzifikacijo dobave iz držav izven unije, s čimer bo zagotovljena stabilna oskrba z gnojili in cenovna dostopnost gnojil za evropske kmete.

Pomisleki med kmetovalci

Iz združenj evropskih kmetovalcev Copa in Cogeca medtem prihajajo dvomi, da carine pomenijo »veliko tveganje« za evropsko kmetijstvo in varnost preskrbe s hrano.

Gnojila predstavljajo velik strošek za evropske kmete. Vir slike: Freepik.

»Predlog, ki je bil pripravljen brez ustrezne ocene vpliva, ne ponuja niti kratkoročnih rešitev niti jasne srednjeročne in dolgoročne strategije za nadomestne vire. Zato sta Copa in Cogeca zgroženi in zaskrbljeni zaradi stališča Sveta, ki ne prinaša bistvenega napredka glede prvotnega predloga Komisije,« je zapisano v izjavi organizacije.

Dodajajo, da so gnojila ključnega pomena za rast pridelkov in pašnikov ter predstavljajo velik strošek za evropske kmete.

»To vprašanje je bistvenega pomena za prehransko varnost in suverenost. EU si ne more privoščiti, da bi tvegala dobavo kmetijskih surovin. Medtem ko se Evropski parlament pripravlja na glasovanje o tej zadevi, upamo, da bodo naši pomisleki slišani.«

Podpora evropski industriji gnojil

Predstavniki nemške in evropske industrije gnojil so medtem prepričani, da načrti o novih carinah niso dovolj obsežni. Moti jih dolgo prehodno obdobje in zahtevajo takojšnje znatno povečanje tarif, da bi se osvobodili odvisnosti od ruskih dobav.

Proizvodni obrat proizvajlca gnojil SKW Piesteritz v Nemčiji. Vir slike: SKW Piesteritz.

EU mora izboljšati svoj položaj ter »sprejeti takojšnje in jasne ukrepe«, zahteva SKW Piesteritz, največji nemški proizvajalec amonijaka in sečnine. Le tako lahko Komisija hitro doseže svoj zastavljeni cilj, da v luči agresivne vojne proti Ukrajini zapre ključni vir ruskega financiranja, so prepričani.

Družba SKW Piesteritz je v začetku leta napovedala, da bo zmanjšala proizvodnjo gnojil v Nemčiji, pri čemer je kot utemeljitev navedla gospodarske posledice vojne v Ukrajini.

»Skoraj tri leta smo opozarjali na velike motnje na trgu gnojil zaradi ruske agresivne vojne,« je takrat dejala direktorica Antje Bittner. »Politiki do danes niso sprejeli prav nobenega učinkovitega ukrepa, da bi preprečili preplavljanje evropskega trga s poceni ruskimi gnojili.«

Družba SKW Piesteritz je doslej uspela ohranjati proizvodnjo gnojil v sezoni, ki je precej občutljiva za nemško kmetijstvo. »V preteklosti je bilo to zahtevno, vendar smo vedno prevzeli odgovornost za zagotavljanje stabilne dolgoročne oskrbe kmetijstva z domačimi proizvodi. Zaradi gospodarskih razlogov to ni več mogoče.«

Poleg poteze EU mora nemška vlada industriji zagotoviti olajšave, na primer z odpravo dajatve za skladiščenje plina, so še zahtevali pri SKW Piesteritz.

Preberite več

Pred 100 leti v Slovencu o ukinjanju slovenskih… by Marko Želko 12. 4. 2025 V časopisih se je pred 100 leti pojavila žalostna zgodba o beraču iz Beograda. Medtem se je na Primorskem nadaljevala kulturna vojna proti slovenskemu jeziku.

Pred 100 leti v Slovencu o nasilju na okupiranih območjih by Marko Želko 21. 3. 2025 Časopis Slovenec je pred 100 leti pisal o uporih italijanskih prebivalcev proti fašistom ter o posebni pogodbi, s katero bi se Nemčija zavezala, da ne bo vojaško širila svojih meja.

Čokolada velja za »poceni luksuz«, ki si ga večina… by Marko Želko 26. 3. 2025 Kakšna je prihodnost kakava in čokolade v svetu naraščajočih cen in geopolitičnih sprememb?

Kakšne so nove cene goriv? by Marko Želko 25. 2. 2025 Vozili se bomo nekoliko dražje. Čeprav so cene goriv rekordno visoke, vseeno ni še tako hudo kot v Italiji, kjer lahko ponekod najdete liter bencina po dva evra in več.

Pred 100 leti v Slovencu o razorožitveni konferenci by Marko Želko 28. 2. 2025 Slovenec je pred 100 leti poročal o hudem viharju, ki se je razvil nad Jadranom. Medtem so po Jugoslaviji vzpostavljali nove telefonske zveze.

Powered by Contextual Related Posts