Nujno je predvolilno povezovanje desnice
Avtor: Anton Tomažič
Slovenija mora dokončno preseči dediščino preteklih sistemov, ki še vedno bremenijo njeno družbeno, gospodarsko in politično tkivo. Nujna je transparentna razrešitev vseh nerešenih vprašanj, kar lahko prinesejo le temeljite spremembe s podobno zmago desnice, kot je bila na prvih volitvah leta 1990. Do tega pa ne bo prišlo brez predvolilnega povezovanja!
Kljub neizbrisni zgodovinski vlogi Demosa, ni smiselno nove politične platforme graditi s tem imenom. Znanje in izkušnje te zmagovite koalicije strank celotnega političnega diapazona pa so lahko zelo koristni in bi jih veljalo ponoviti. Ker sem bil nekaj časa predsednik volilnega štaba Demosa, se dobro zavedam, kako pomembna je zaveza in nesebična medsebojna pomoč v predvolilni kampanji. Celo z grafično tabelo na steni smo si optimalno pomagali organizirati lokalne odbore vseh svojih strank ter zasesti vse volilne okraje z najboljšimi kandidati. Držali smo se dogovora o medsebojnem nenapadanju.
Predvolilna koalicija
Vse desne politične stranke bi se morale za naslednje volitve povezati v predvolilno koalicijo s skupnim imenom n.pr. POMLAD. Tak izraz je najbolj primeren, ker zadržuje kontinuiteto z najuspešnejšim projektom v naši zgodovini – SLOVENSKA POMLAD.
Prednosti predvolilne koalicije so predvsem naslednje:
Sodelovanje med strankami omogoča združevanje finančnih, kadrovskih in organizacijskih virov, tako da se poveča učinkovitost kampanj in izboljša doseganje volivcev. Hkrati se prepreči razdrobljenost glasov med podobno mislečimi strankami, kar bi sicer lahko vodilo k izgubi pomembnih mandatov. Predvolilna koalicija lahko tudi prispeva k večji politični stabilnosti in kontinuiteti, saj sodelujoče stranke že vnaprej oblikujejo skupne cilje in načrte. To lahko prispeva k bolj učinkovitemu vladanju in hitrejšemu reševanju izzivov po volitvah. Glej dodatek spodaj.
Predvolilna koalicija POMLAD bi nastala s podpisom podobnega sporazuma, kot je bil Sporazum o ustanovitvi Demosa z dne 4. 12. 1989.
Poudarjena bi bila predvsem načela kot:
- Stranke bodo v predvolilnem času nastopale skupaj pod geslom n.pr. POMLAD;
- Stranke se bodo same odločile, če bodo šle na listo z lastno ali s skupno listo;
- V obeh primerih (kot lastna ali kot skupna) bodo imena kandidatne liste vsebovala skupno geslo (na primer: SDS-POMLAD, NSi-SLS-POMLAD…;
- Stranke se bodo v predvolilni kampanji izogibale kakršnega koli medsebojnega kritiziranja (pravilo nenapadanja);
- Stranke bodo v predvolilni kampanji kot dodatno uporabljale tudi geslo: »Volite našo stranko, če ne, pa vsaj drugo stranko koalicije POMLAD!«;
- Stranke bodo formirale skupni volilni štab POMLAD za koordinacijo svojih volilnih štabov. V skupni volilni štab bo vsaka stranka imenovala po enega predstavnika, dodatni trije pa bodo strokovnjaki za volilne kampanje;
- Stranke bodo v okviru volilnega štaba POMLAD usklajevale sestavo svojih kandidatnih list s ciljem, da se izberejo takšni kandidati, ki imajo v volilni enoti največ možnosti za uspeh;
- Stranke bodo formirale poseben tričlanski organ (»svet modrecev«), ki bi reševal morebitne nesporazume in spore znotraj volilnega štaba POMLAD.
Če takega ali podobnega povezovanja ne bo, bo brez dvoma prišlo do medsebojnega napadanja desnih strank! Gotovo bodo še naprej letele puščice med SDS in NSI, zaostajali pa gotovo ne bodo niti Demokrati niti SLS…
V predvolilnem času, ko bi morale sorodne stranke stopiti skupaj in graditi mostove, se pogosto zgodi ravno nasprotno: začnejo si kopati jarke. Namesto sodelovanja izberejo napad – in s tem ne škodujejo le sebi, temveč tudi skupnim vrednotam, ki jih naj bi zastopale.
Takšna taktika je kratkovidna. Volivci, ki iščejo kontinuiteto, jasnost in skupne cilje, se znajdejo v zmedi. Če se stranke, ki naj bi bile zaveznice, medsebojno obtožujejo, kdo naj potem verjame v njihovo iskrenost? Namesto da bi okrepile skupni glas, ga razpršijo v šum, ki koristi le nasprotnikom.
Poleg politične škode pa je tu še kulturna. Napadi med sorodnimi strankami utrjujejo cinizem, zmanjšujejo zaupanje v politiko in odvračajo ljudi od volilne udeležbe. Namesto da bi gradili kulturo sodelovanja, utrjujejo kulturo konflikta.
To še posebej velja za slovenske desne stranke, ki bi morale – če želijo resnično vplivati na prihodnost države – preseči osebne zamere, taktične igre in medsebojna podtikanja. Namesto da se borijo za drobtinice, bi morale skupaj oblikovati jasen, spoštljiv in povezovalen nastop. Le tako lahko ponudijo alternativo, ki bo prepričala širši krog volivcev.
Če si želimo zrelejše politike, moramo od strank zahtevati več: več spoštovanja, več dialoga, več poguma za skupno pot. Kajti v svetu, kjer brat napada brata, nihče ne zmaga – razen tisti, ki si želijo razdeljenosti.
Anton Tomažič
* DODATEK
Opis, kako so potekale aktivnosti Volilnega štaba DEMOS je vsebovan v knjigi Anton Tomažič – V objemu slovenske pomladi na straneh od 288 naprej.
PRIMERI:
Bilten 1 Volilnega štaba DEMOS
Bilten 3 Volilnega štaba DEMOS
Nasveti volilnim štabom DEMOSA
Powered by Contextual Related Posts
