Skip to content

Namesto, da bi …

V zadnjih letih smo nekako prisiljeni, pod to vlado pa sploh, da se pogovarjamo o tem, kako in na kak način uveljaviti rabo omamnih substanc, kako še bolj priviti tiste najbolj pridne kmete, ki se jim še da spopadati z naravo in z vse bolj »blesavo« in neživljenjsko zakonodajo. Na dno potiskajo podjetnike, predvsem tiste, ki niso dobili kakšnega nekoč državnega podjetja v roke »mimo vrste«, ampak tiste podjetnike in obrtnike, ki so uspeli z lastnimi žulji in poštenim delom.

Vsi mi pa se moramo soočati s tako neumnimi idejami, kako komu skrajšati življenje ali mu pri tem pomagati. Res noro. Namesto, da bi se pogovarjali, kako kmetom olajšati že tako naporno delo, ga zasipavajo z vedno novimi birokratskimi zahtevami in neumnimi predpisi. Namesto, da bi podjetnikom in obrtnikom zmanjševali davke, da bi lahko večji del dobička namenili za razvoj in tudi za plače zaposlenih, jim te višajo, jih blatijo s kruhoborci, »bašejo« z novimi predpisi, ki jih še sami ne razumejo, in še bi lahko našteval. Vsem nam, ki imamo radi življenje, ki ne postreže vedno le z veseljem, kdaj tudi z žalostjo, pa na pladnju ponujajo odločitev, ki je v rokah (le) Boga. Za eno leto smo jim rekli ne. Ampak zagovorniki skrajšanja življenja, ki kot rečeno pri nikomur ni prežeto le z veseljem, je tudi z žalostjo, tudi z bolečino, pravijo, da ne bodo odnehali, da se bodo še naprej igrali Boga. Nas, ki pa vanj verujemo, pa ni pomembno, katere vere smo, pa zmerjajo z nazadnjaki in sebičneži. Vprašanje, ki je na mestu pa je, če to niso ravno oni.

Namesto, da razmišlja(mo)jo o smrti, ki tako in tako vselej pride, zakaj bi torej prehitevali, bi bilo na mestu in koristno, da bi vsi, tako levi kot desni, pa verni in neverni, mladi in stari, bolni in zdravi razmišljali o tem, kako vsem izboljšati in polepšati življenje. Ne kako ga skrajšati. Ne kako ga pomagati skrajšati.

P.S.: Nedavno sem bil na dveh srečanjih, na prvem z osebami z avtizmom, cerebralno paralizo, Downovim sindromom pa z drugimi telesnimi ali duševnimi težavami, na drugem pa z osebami, ki so šle skozi hudo preizkušnjo zdravljenja raka. Med njimi, v krogu njih in njihovih svojcev sem začutil, kako radi imajo življenje. Ga imamo tudi mi?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice