Fašizem v Franciji
Časopisi so pred 100 leti poročali o vzponu fašistov v Franciji. »Zaradi neurejenih financ draginja stalno raste. Vrednost francoskega franka pada od dne do dne in večne vladne krize splošno nezadovoljnost le še pospešujejo. Množice postajajo s starim vladnim sistemom nezadovoljne,« je takratno situacijo opisoval Slovenec.
Odhajajoči ministrski predsednik Paul Painlevé je vzbudil veliko pozornost s svojimi besedami, ko je priznal, da je republika v nevarnosti, »a da naj se oni, ki bi jo hoteli uničiti, čuvajo!«
Te besede si je javnost razložila kot grožnjo na naslov francoskih fašistov. Nacionalistična »patriotična liga« je namreč vedno glasneje vzbujala pozornost in po pariških ulicah se je zvečer videlo vedno več »plavih srajc«, ki so bile znak pripadnosti k francoski fašistični veji.

V Franciji se je širil fašizem. Vir slike: History Today, Chris Millington.
Voditelji francoskih fašistov so po vzoru italijanskega fašizma vztrajali, da je treba odpraviti parlament in uvesti v državi diktaturo, ki naj bi državo rešila grozečega finančnega poloma.
Češka priznala sovjetsko Rusijo
V takratnih časih se je razširila novica, da Češka namerava priznati sovjetsko Rusijo. »Po volitvah je postalo vprašanje priznanja sovjetske Rusije zelo pereče in ni dvoma, da bo Češka Rusijo priznala,« je pisal časopis Slovenec. Češka vlada je namreč že pripravljala konzularni in diplomatski instrument za Rusijo. V Moskvi so napovedali češko poslaništvo in generalni konzulat, v vseh večjih mestih pa prav tako konzulate.
Neznan vzrok potopa italijanskega parnika
Nasproti Šibenika se je pred 100 leti na odprtem morju potopil italijanski parnik pod imenom »S. Teresina«, ki je vozil iz Trsta v Catanio stavbni les. Parnik se je potopil ob lepem vremenu precej hitro, tako da je imelo 13 mornarjev le malo časa, da so »napol oblečeni« poskakali v rešilni čoln.
Naslednje jutro je mornarje na krov vzel nek angleški parnik in jih prepeljal v Šibenik. Vzroka, zakaj se je parnik potopil, niso našli.
Brezalkoholne gostilne
V času, ko je bila prohibicija v Združenih državah Amerike v polnem razmahu, so se tudi po evropskih državah razširile tako imenovane brezalkoholne gostilne, čeprav pri tem ni bil namen odrekanje alkoholu.
»Brezalkoholne gostilne služijo občnemu blagru in so tako urejene, da ne nosijo nobenega dobička, njih organizacija je dobrodelna,« jih je opisal Slovenec.
V Zürichu v Švici je bilo tako v tistem času več kot 15 brezalkoholnih gostiln in hotelov, podobni obrati pa so bili prisotni v vseh večjih evropskih mestih.

Fotografija iz Zuricha iz leta 1925. Vir slike: Arhiv Baugeschichtliches.
Kaj pa v Sloveniji? »Brezalkoholne gostilne se nekdo zelo boji ter napada osebe, ki se zanjo potegujejo. Nespametno je takim osebam podtikati sebične namene,« je pisal Slovenec. »V takih gostilnah ni pijača glavna stvar, ampak hrana. Zato jim brezalkoholnih sokov nihče ne bo usiljeval. V našem mestu bi bila brezalkoholna gostilna zelo potrebna, da bi se po njenem vzorcu polagoma reformirale tudi druge gostilne.«
»Ali bo ravno kazini nastala taka gostilna, to še ni gotovo, ker so se pogajanja z uradniško menzo šele pričela. Ako bi brezalkoholna gostilna dajal hrano uradnikom pod enakimi ugodnostmi, kakor jih imajo sedaj, bi potem ne bili na slabšem,« so dodali pri časopisu. »Mogoče pa je tudi, da uradniška menza razširi svoj delokrog in sama otvori tako restavracijo.«





