Danes referendum, jutri volitve?
V teh dneh, ko so obglavili Tita, se prah okrog zadnje referendumske odločitve volivcev, ki s(m)o večinsko zavrgli zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, še vedno ni polegel. Eni bi ga radi razveljavili in ponovili. Zdaj ubirajo vse pravosodne, medijske in druge poti, da bi jim to vendarle uspelo in bi na ta način izigrali večinsko voljo tistih, ki so na referendum odšli.
Če jim že na Državni volilni komisiji ni uspelo, zdaj upajo, da jim bo na Vrhovnem sodišču. Kar se lahko celo uresniči, glede na to, kako aktualna levičarska politika kadruje povsod svoje kadre in se požvižga na vse, kar gre izven njihove začrtane smeri. Če jim uspe, potem se lahko vprašamo, kako bodo nosilci in častilci te zblojene kvazi levičarske politike ukrepali, če ali ko bodo izgubili bližajoče se državnozborske volitve.
Prvo, na kar ob tem pomislim, je, da bodo že našli kaj, da bodo po prespani noči volilnega poraza našli kakšne navidezne »napake« v volilni kampanji in volitve poskušali razveljaviti. Če ne drugega, vsaj čim dlje z različnimi triki uradno razglasitev volilnih rezultatov raztegniti do onemoglosti. Da bodo lahko v tem času še naprej pridno, kot znajo, rovarili po našem premoženju in po nas vseh. Tudi z utišanjem drugače mislečih. Tako kot zdaj želijo utišati verske skupnosti pri nas, predvsem pa nas kristjane, ki smo zaenkrat v Sloveniji še vedno najštevilčnejša verska skupnost. S takim ravnanjem ali takimi ravnanji so na las podobni časom, katere idejni oče pri nas je bil Josip Broz Tito, ki je zagotovo storil tudi kaj dobrega za svojo generacijo in tiste za njim, a madež, ki so ga pustili povojni poboji, na tisoče pregnanih, razlastitve, Goli otok in še bi lahko našteval, je neizbrisljiv. Ne da se ga zatajiti. Čeravno se ravno to nekateri, pravzaprav mnogi, trudijo že dolga desetletja.
Pomislite, ali bi sosedu, ki vam je morebiti kdaj pomagal pri sekanju drv, pri urejanju stanovanja, kdaj posodil kakšen evro, vas vsak dan lepo pozdravil, postavili spomenik, ga čislali kot Boga, če bi izvedeli, da je vinjen ali zadrogiran do smrti povozil neznanca, da je nasilno prebutal svojo ženo in otroke, da je oropal onemoglo sosedo, ali se šel spletne prevare? Verjetno ne.
Kakorkoli, volitve se bližajo. Vladajoči se bodo še bolj kot doslej nastavljali objektivom, denimo v zdravstvenih ustanovah, pa socialnih, med starostniki, mladimi, skupaj s svojimi nevladniki, na kakšni množični kulturni ali športni prireditvi in nas prek sebi naklonjenih medijev, ki jih tudi mastno finančno podpirajo, poskušali prepričati, kaj vse da so dobrega storili. V resnici pa so zavozili skoraj vse, česar so se lotili.
Moč, ki jo imajo, lahko uženemo v kot le tako, da se čim bolj množično udeležimo naslednjih državnozborskih volitev in jim rečemo glasen ne. Izbire je dovolj. Le zelo močan poraz jih lahko strezni, ob tesnem pa se lahko zgodi ravno to, o čemer pišem. Tožba na tožbo in zavlačevanje na zavlačevanje.
Powered by Contextual Related Posts
