Hepatitis ima pet obrazov
Na današnji dan, 28. julija, že trinajstič zapored obeležujemo svetovni dan hepatitisov, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija določila na dan rojstva odkritelja hepatitisa B, Nobelovega nagrajenca profesorja Blumberga.
Pomen svetovnega dne hepatitisa je ozaveščanje ljudi o virusnih hepatitisih. Čeravno je najaktualnejši boj z boleznijo covid-19, današnji dan posvetimo hepatitisu, ki v senci omenjene bolezni tiho postaja eden od kroničnih zdravstvenih problemov sveta. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima virus, ki prenaša hepatitis B, v sebi okrog 240 milijonov ljudi na svetu, virus hepatitisa C pa 130 do 150 milijonov. Na Nacionalnem inštitutu za zdravje želijo ob svetovnem dnevu hepatitisov dvigniti zavedanje o tej javnozdravstveni težavi, prav tako pa tudi izpostaviti pomembnost testiranja. Globalni cilj za do leta 2030 je eliminirati okužbe z virusoma hepatitisa B in C za 90 odstotkov.
Tipi hepatitisa
Poznamo več tipov hepatitisa, najpogostejši in najbolj znani so hepatitis A, B in C. Virus hepatitisa A običajno zaide v naše telo s hrano ali pijačo. Gre za najmanj nevaren tip virusa, saj običajno lahko samostojno prebolimo bolezen, ki jo povzroči, do kroničnega vnetja jeter pa ne pride. Kljub temu v nekaterih primerih pride do zapletov; tedaj je potreben obisk bolnišnice. Proti hepatitisu A se lahko cepimo, sicer pa najboljšo preventivo predstavlja splošna skrb za higieno.

Virus hepatitisa B se prenaša na različne načine (npr. s spolnimi odnosi, z neočiščenimi iglami, z matere na novorojenčka, pri nekaterih nedosledno izvedenih zdravstvenih posegih, ko ni poskrbljeno za higieno). Odrasli, ki so okuženi, se običajno pozdravijo, a peščica ljudi se bolezni ne znebi. V takšnih primerih postanejo prenašalci virusa, kar pomeni, da kljub izginotju opazljivih simptomov bolezni, še zmeraj nosijo virus in ga širijo med druge ljudi. Preventivno se zaščitimo tako, da uporabljamo zaščito pri spolnih odnosih in sterilne pripomočke pri vbodih, obstaja pa tudi cepivo.
Hepatitis C je velik problem v Afriki in vzhodnem Sredozemlju. Prenaša se z okuženo krvjo. Simptomi hepatitisa C so zelo različni. Pri nekaterih so blagi, pri drugih lahko vodijo v nevarno cirozo jeter. Cepiva proti hepatitisu C ni, obstajajo pa učinkoviti postopki zdravljenja.
Hepatitis D lahko dobi le nekdo, ki je že okužen s hepatitisom B. Hepatitis D običajno povzroči poslabšanje simptomov bolezni in posledično oteženo okrevanje. Prenaša se z nezaščitenimi spolnimi odnosi in z matere na otroka. Tveganje za okužbo zmanjšujemo s podobnimi ukrepi kot pri hepatitisu B.
Virus hepatitisa E se najpogosteje prenaša v Aziji, Mehiki, Indiji in Afriki, zaradi migracij pa se pojavlja tudi v Evropi. V telo ga vnesemo skozi usta. Bolezen običajno izzveni sama, razen v izjemnih primerih – to se po navadi pripeti pri ljudeh s slabim imunskim sistemom in pri nosečnicah.
Kako ravnati?
Hepatitis je nepredvidljiv. Simptomi so lahko tako blagi, da jih skorajda ne moremo opaziti, na drugi strani pa lahko udarijo izjemno močjo – takrat postane bolezen življenjsko nevarna. Tudi čas med okužbo in pojavom simptomov je različen. Pri okužbi z virusom hepatitisa A se bolezen razvije po šestih tednih od okužbe, pri hepatitisu B in C pa tudi šele po šestih mesecih. Neopaznost virusa predstavlja velik problem, med drugim tudi zato, ker hepatitis neredko povzroči resne zdravstvene težave, predvsem cirozo in raka jeter. Kronični hepatitis postaja vse pogostejši razlog za presaditve jeter.

Za vse, ki so bili v preteklosti (ali so še zmeraj) izpostavljeni tveganim vedenjem oz. situacijam, je priporočeno testiranje, ki je najpomembnejši izmed vseh preventivnih ukrepov, saj je pravočasno zdravljenje edina rešitev do preprečevanja resnih posledic hepatitisa in njegovega širjenja.
