Elon Musk o možni krizi: slaba podjetja morajo bankrotirati
O tem, da se nam najverjetneje približuje gospodarska kriza, lahko beremo in poslušamo že skoraj na vsakem koraku. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da se recesiji sploh ne moremo več izogniti, to pa velja predvsem za Evropo in ZDA.
Pretekli četrtek je Elon Musk, izvršni direktor proizvajalca električnih avtomobilov Tesla, na Twitterju s svojimi sledilci izmenjal svoje poglede na krizo, ki bi najverjetneje lahko bila rezultat vedno hujše inflacije in višanja obrestnih mer.
Musk meni, da bi lahko kriza trajala več kot eno leto. »Glede na pretekle izkušnje, približno 12 do 18 mesecev,« je zapisal v odgovoru na vprašanje enega izmed sledilcev.
Kot pa je dodal, to ni nujno slaba stvar. Tako dolga kriza bi namreč ustavila podjetja, ki ne ustvarjajo pozitivnega denarnega toka in nepotrebno porabljajo vire. Takšna podjetja je Musk označil za »uničevalce vrednosti«.
»Predolgo je denar deževal na bedake. Nekaj stečajev se mora zgoditi,« je odgovoril drugemu sledilcu. Ob tem je dodal tudi, da je sistem dela od doma, ki je bil širše vpeljan zaradi pandemije koronavirusa, pri ljudeh vzpodbudil razmišljanje, da jim ni potrebno trdo delati. »Prihaja kruto prebujenje,« je prepričan.
Poleg Tesle Musk vodi tudi družbe SpaceX, Neuralink in The Boring Company. Dan bi mu kmalu lahko krajšal tudi Twitter, če bo prevzem uspešno izpeljan.
Svoje mnenje je delil pod objavo, v kateri je pred tem svoje sledilce vprašal, komu zaupajo manj: milijarderjem ali politikom. Nekaj več kot 75 odstotkov sledilcev je odgovorilo, da manj zaupajo politikom.
Vir slike: Twitter.
Boljša prerazporeditev kapitala kot ena izmed koristi kriznih obdobij pa ni nekaj novega in je bila omenjena že skoraj 100 let nazaj. Andrew Mellon, minister za finance pod tremi ameriškimi predsedniki, je nekaj podobnega povedal v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja.
»Likvidirajte delovno silo, likvidirajte zaloge, likvidirajte kmete, likvidirajte nepremičnine. To bo očistilo gnilobo iz sistema. Visoki življenjski stroški se bodo znižali. Ljudje bodo delali bolj trdo, živeli bolj moralno življenje. Vrednote bodo uravnane in podjetni ljudje bodo pobrali razbitine od manj kompetentnih ljudi,« je svetoval enemu izmed predsednikov.
Kljub temu pa recesije naredijo več kot le prerazporeditev kapitala v gospodarstvu, opozarjajo pri Barron’s. Sledijo jim močni padci cen delnic in naraščajoča brezposelnost.
Mellonovi komentarji so bili podani malo pred veliko gospodarsko krizo, imenovano tudi The Great Depression, ki se je začela z zlomom borze leta 1929 in trajala skoraj desetletje. Pred zlomom so tako v ZDA kot po nekaterih večjih evropskih mestih uživali dobro desetletje gospodarskega razcveta, ki je zaznamoval dvajseta leta.
Vir slike: Encyclopædia Britannica.
Gospodarski upad, ki je sledil, je bil brutalen. Brezposelnost se je povečala s približno 3 odstotkov leta 1929 na skoraj 24 odstotkov leta 1932. Ni tako enostavno domnevati, da koristi kriz odtehtajo slabosti. Gospodarski vzponi in padci prinesejo s seboj številne neprijetne in nepredvidene rezultate.
Delnice Tesle so skupaj z delnicami ostalih proizvajalcev avtomobilov, kot so General Motors in Ford, letos padle za približno 35 odstotkov, kar je v povprečju slabše od 15-odstotnega padca S&P 500, indeksa 500 največjih ameriških podjetij, oziroma 10-odstotnega padca industrijskega indeksa Dow Jones.
Avtomobili spadajo pod velike nakupe, ki so običajno financirani, vlagatelji pa običajno delnice avtomobilskih podjetij prodajajo ob vstopu v gospodarsko recesijo. Vlagateljem vzbuja skrbi, zato lahko kljub dobrim zaslužkom vseh treh podjetij vidimo krivuljo, ki je obrnjena navzdol.
Pesimizem je nalezljiv. V torek je Ray Dalio, ustanovitelj družbe za upravljanje naložb Bridgewater, za CNBC ponovil svoje prepričanje: »Gotovina so še vedno smeti,« je prepričan Dalio. »Ali veste, kako hitro izgubljate kupno moč v gotovini?« Delnice pa so po njegovih besedah še večje smeti. Predlagal je, da vlagatelji poskusijo z nepremičninami.
Vir slike: Christopher Goodney/Bloomberg.
Prav tako v torek je Bill Ackman, ustanovitelj in izvršni direktor Pershing Square, družbe za upravljanje hedge skladov, na Twitterju zapisal, da so delniški trgi v slabi poziciji zato, ker noben ne zaupa Ameriški centralni banki, da se bo uspešno spopadla z inflacijo. »Inflacija je ušla izpod nadzora. Inflacijska pričakovanja so ušla izpod nadzora.« Ackman je že leta 2020, po tem, ko smo vsi spoznali, kaj pomeni beseda covid, dejal: »Pekel prihaja.«
Nekdanji ameriški minister za finance Larry Summers pa je dejal, da ni bilo nikoli trenutka, »ko bi imeli inflacijo nad 4 odstotki ter brezposelnost pod 4 odstotki in v naslednjih dveh letih ne bi imeli recesije.«
Powered by Contextual Related Posts
Drži-in to kar najhitreje.