Slovenija dosegla najnižje število brezposelnih v zadnjih 33 letih
Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je v tem tednu na novinarski konferenci predstavil zadnje podatke o brezposelnosti v Sloveniji.
Ob koncu junija je bilo kot brezposelnih registriranih 46.178 oseb, kar je 2,1 odstotka manj kot ob koncu maja in 14,3 odstotka manj kot junija lani.
Greta Metka Barbo Škerbinc, vršilka dolžnosti generalne direktorice, je poudarila, da Slovenija v zadnjih mesecih dosega najnižje število brezposelnih v samostojni Sloveniji.
To tudi pomeni, da imamo eno najnižjih stopenj anketne brezposelnosti med državami članicami EU. Tako je bilo maja 2023 v Sloveniji stopnja brezposelnosti pri 3,6 odstotka, v Evropski uniji pa 5,9 odstotka.
»V prihodnjih jesenskih mesecih pričakujemo običajno večji priliv mladih iskalcev zaposlitve, ocenjujemo, da bo ob koncu leta približno 48.800 brezposelnih, kar predstavlja okrog osem odstotkov manj brezposelnih kot ob koncu leta 2022,« so še zapisali pri ZRSZ in pojasnili, da ocene temeljijo na prilivu mladih iz izobraževanja in prenehanjih zaposlitev za določen čas.
Na novo se je junija pri zavodu za zaposlovanje prijavilo 4.010 brezposelnih, kar je 0,8 odstotka več kot maja in 1,5 odstotka več kot junija lani.
Konec junija 2023 je bilo v evidenci brezposelnih 50,2 odstotka žensk, 17,7 odstotka mladih v starosti 15 do 29 let, 40,2 odstotka starih 50 let ali več, 14,4 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 48,0 odstotka dolgotrajno brezposelnih in 17,6 odstotka invalidov.
V zadnjih petih letih se je brezposelnost mladih bistveno zmanjšala, tako da imamo trenutno rekordno nizko brezposelnost mladih. Predvsem pa je pomembno, da se je hkrati zvišal tudi delež zaposlitev brezposelnih mladih za nedoločen čas.
Strukturna neskladja na trgu dela
Na Zavodu pa so tudi opozorili, da nizka brezposelnost po drugi strani prinaša velika strukturna neskladja na trgu dela, kar pomeni kritično pomanjkanje delavcev v nekaterih dejavnostih.
»Največje povpraševanje v prvem polletju je bilo po delavcih za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih in podobno, prodajalcih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev ter strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego,« so zapisali.
Ob tem težave z iskanjem kadra pričakujejo tudi v prihodnje, »še posebej v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, gostinstva, prometa in skladiščenja, izobraževanja ter gradbeništva«.
Na Zavodu so se zaradi tega odločili za izvajanje številnih dejavnosti, da bi čim bolj zapolnili kadrovske vrzeli in poglobili sodelovanje z drugimi ključnimi deležniki na trgu dela doma in v tujini.
Čedalje večji izziv postaja tudi privabljanje delavcev iz tujih držav s spretnostmi ter znanji, ki jih Slovenija potrebuje.
Powered by Contextual Related Posts
