Še je upanje
To, kar se je dogajalo zadnja štiri leta ali se še vedno dogaja, pod taktirko tako velikega nesposobneža, kot je Robert Golob, upam, da se nikoli več ne bo. Ko smo pri Marjanu Šarcu ali Alenki Bratušek mislili, da nižje ne moremo, se je pod golobnjakom zgodilo ravno to. Še nižje smo šli. Še nižje smo padli. Na vseh področjih.
Namesto da bi pridne, ki radi delajo, ki znajo delati (na vseh področjih), spodbujali, jih je golobnjak omejeval povsod, kjer jih je lahko. Tako pridne in strokovne zdravnike, pa pridne in spodobne obrtnike in podjetnike kot pridne kmete, ki se jim sploh še da kmetovati. Lenuhe, ja, lenuhe, pa kolesariat in razne borke in borce za namišljene pravice, podrepnike in kimavce pa je taisti golobnjak še dodatno nagradil. Družbo pa razdelil na naše in vaše. Vse, kar ni bilo po meri golobnjaka, je bilo treba izriniti na obrobje. Kakopak so imeli zato od janšistov oziroma ne naših (ne njihovih) očiščeno javno RTV, ki jo seveda vsi plačujemo, tako naši kot ne naši, za dobršen del preostalih medijev pa so poskrbeli, da se zanje malha nikoli ni povsem izpraznila. Za kar so poskrbeli tudi vsi tisti podrepniki, ki so v golobnjaku dobili visok družbeni položaj. V javnih ustanovah, kjer so lahko nemoteno delili denar, tistega, kar bi morali delati, pa niso. Denimo v roku in brez dodatnih aneksov, ki so tako in tako običajna praksa pri nas, zgraditi ta ali oni odsek ceste ali železnice ali sanirati popoplavno škodo. Tu so zamočili, kolikor se je sploh dalo.
Saj ste se kdaj v zadnjem letu z vlakom peljali v Koper ali z avtom po avtocesti na isto lokacijo? Potemtakem vam je povsem jasno, da je golobnjak tudi tu povsem zavozil. Tako kot marsikje v zdravstvu. Sploh če ste se soočili s tem, kako dolgo mora vaš otrok ali vnuk čakati na ortodonta, da mu poštima zobe, ali pa v dolgi vrsti kdo na osebnega zdravnika, ki ga še nima, ali pa kdo tretji na operacijo kolka. Seveda pa so tistega, ki to zna in se mu da (dr. Kavčiča denimo), onemogočili in ga prek svojih medijev očrnili. Pa niso očrnili njega, sebe so. Zato in za še marsikaj drugega, kar so zavozili pa nas zapufali, so volivci tem golobnjaku na zadnjih volitvah rekli NE.
A še ostaja upanje. Upanje, da čim prej dobimo neko drugo vlado, ki bo pometla z vsemi zgrešenimi projekti in reformami (če jim lahko sploh rečemo projekti in reforme, prej antiprojekti in antireforme) tega golobnjaka, ki nam je vladal štiri leta. In upam, da nikoli več. Nikoli!





