12. maj 1988: rojstvo prve demokratične stranke v Sloveniji
12. maja 1988 je bila v nabito polni Unionski dvorani v Ljubljani, premajhni za več kot 1500 kmetov in drugih udeležencev zborovanja pod naslovom »Ali mora kmet res le ubogati?«, ustanovljena prva demokratična politična stranka po 2. svetovni vojni na slovenskih tleh, Slovenska kmečka zveza(SKZ), današnja Slovenska ljudska stranka. (SKZ je kasneje le spremenila ime v SKZ-LS in potem v SLS ter dopolnjevala program, zato je edina pravilna razlaga, da je 12. maja 1988 ustanovljena SKZ današnja SLS.)
Čeprav so nekateri “poznavalci” dolga leta skušali na različne načine problematizirati prvenstvo začetka demokratičnega organiziranja in zmanjševati politični pomen tega dogodka predvsem z opazkami o domnevnem “sindikalnem srečanju kmetov”, je danes zgodovinsko nesporno, da je šlo kljub poudarjeni kmečki vsebini za ustanovitev prve organizirane politične sile znotraj še delujočega enopartijskega sistema. Če od mnogih dokazov za to trditev navedem le dva. Prvič, ob aklamacijski potrditvi ustanovitve SKZ je bilo v Unionski dvorani nedvoumno izpostavljeno, da pretežno kmečke stanovske politične cilje želimo doseči preko demokratičnih volitev v prihodnjih demokratičnih ustanovah. To pa počnejo politične stranke in ne sindikati. In drugič, kako je pomen in prelomnost ustanovitve SKZ razumel tedanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS) Milan Kučan, lahko vidimo v njegovem izvajanju na tajnem sestanku razširjenega kolegija Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) v Tacnu, kjer je politično vodstvo s tajno politično policijo že slab mesec prej, 15. aprila 1988, pretresalo nevarnosti, ki jih njihovi oblasti prinaša ustanavljanje SKZ.
Glavni nosilci organizacije dogodka v Unionski dvorani smo bili večinsko nekdanji študenti na čelu z našim profesorjem na BTF dr. Francem Zagožnom, ki smo pred tem na problemski konferenci o kmetijstvu v formalni organizaciji ZSMS, takrat zelo odprte za demokratične pobude, 29. februarja 1988 v Žalcu ustanovili iniciativni odbor Zveze slovenske kmečke mladine(ZSKM). Dr. Franc Zagožen, ki je po volitvah 1990 vodil tudi poslanski klub Demosa, med drugim na znameniti seji v Poljčah decembra 1990, ko smo sprejeli odločitev za izvedbo plebiscita za neodvisno Slovenijo, je verjetno najbolj spregledana in nepravično obravnavana velika osebnost slovenske demokratizacije in osamosvajanja. Nestrinjanje številnih z njegovim stališčem do volilnega sistema ne opravičuje krivice, ki mu je bila storjena in traja vse do današnjih dni.
12. maja 1988 smo v Unionski dvorani ob SKZ ustanovili tudi ZSKM, ki je leta 1990 na prvih demokratičnih volitvah nastopila s svojimi kandidati na listi SKZ, kasneje pa se je preimenovala v Zvezo slovenske podeželske mladine. Za prvega predsednika SKZ je bil izvoljen karizmatični ljudski tribun in velik narodni buditelj Ivan Oman, ki je bil leta 1990 izvoljen za člana predsedstva Slovenije in je kot edini v predsedstvu nasprotoval razorožitvi Slovenije tik pred osamosvojitvijo.
SKZ ni bila le prva lastovka slovenske pomladi, kot je v nagovoru ob 30-letnici SLS (ponovno) poudaril Ivan Oman, pač pa je bila tudi daleč najštevilnejša in najbolje organizirana stranka Demosa, saj je imela ob prvih demokratičnih volitvah 1990 blizu 30.000 članov, torej veliko več, kot vse druge Demosove stranke skupaj.
Dobro leto po ustanovitvi, 14. maja 1989, smo v Vipolžah v Goriških Brdih organizirali 1. tabor SLS, za kar sem osebno dal pobudo na enem od predhodnih srečanj vodstva SKZ, kjer sem tudi predlagal za himno naše stranke pesem Slovenec sem. V Vipolžah, kjer se je zbralo okoli 5000 ljudi, smo le nekaj dni po tem, ko je na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani Tone Pavček prebral majniško deklaracijo, le-to množično podpisovali.
Pri Omanovih v Zmincu je bilo na povabilo Ivana Omana decembra 1989 prvo srečanje predstavnikov prihodnjih Demosovih strank. Ker smo predvsem mladi iz ZSKM in SKZ zahtevali popolno enakopravnost vseh strank, kar se nekaterim, ki so nam govorili, da smo mi “predvsem zelo koristen humus…” ni zdelo samoumevno, je SKZ podpisala listino o ustanovitvi Demosa dober mesec pozneje, ko je bila polna enakopravnost zagotovljena.
Po volitvah 1990 sem prevzel vodenje poslanske skupine SKZ, ki je bila znotraj Demosa daleč najštevilčnejša, saj je bilo največ naših kandidatov izvoljenih v zbor občin in zbor združenega dela, v družbenopolitičnem zboru(DPZ) pa smo imeli enako poslancev kot SKD. Ker je bil dogovor, da kandidata za mandatarja ponudi stranka z najboljšim rezultatom v DPZ, kjer je SKD dobila nekaj desetink odstotka boljši rezultat od nas, je mandatar postal predsednik SKD Lojze Peterle.
SKZ je bila trden člen Demosove vlade in koalicije, bila je med podporniki lustracije in med nasprotniki razpustitve Demosa decembra 1991, za katero se je najbolj zavzemala SDZ, kar korektno prizna in v knjigi Skrivnost države iz leta 1992 opiše dr. Dimitrij Rupel.
Spomladi 1992 je Ivan Oman odstopil kot predsednik SLS in kasneje prestopil v SKD, ker je skoraj sto članski GO SLS z veliko večino zavrnil njegovo iznenadno in nenajavljeno zahtevo, da najvišji organ SLS brez razprave še isti dan sprejme sklep o takojšnji združitvi s SKD. “Veliki osamosvojitelj, ob katerem so lahko zasmehovalci zdrave kmečke pameti samo zardevali”, kar je nekdo upravičeno zapisal ob njegovi smrti pred sedmimi leti, je bil takrat, žal, neučakan, saj bi bil rezultat glasovanja glede na njegov nesporni status v stranki v primeru drugačnega pristopa gotovo drugačen.
Po prevzemu vodenja stranke 1992 bi izpostavil kongresno resolucijo o pomenu spoštljivega odnosa do vseh, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu, sprejeto na naslednjem kongresu. V njej smo izrazili prepričanje, da otroci in vnuki partizanov, domobrancev, mobilizirancev, izgnancev in vseh drugih le skupaj lahko uspešno gradimo gospodarsko uspešno državo in socialno pravično družbo zadovoljnih ljudi. To stališče je bilo eden od temeljev za največji rezultat, ki ga je SLS dosegla leta 1996, skoraj 20 % in preko 207.000 glasov. Potem, ko je za oblikovanje vlade pomladnih strank zmanjkal en poslanec in ko je bilo jasno, da se o možnosti koalicije z LDS pogovarjajo tudi predstavniki SKD in SDS, smo oblikovali veliko koalicijo dveh najuspešnejših strank, LDS in SLS s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Skupaj s Civilno iniciativo za Slovenijo(CiS) smo oblikovali program Za Slovenijo, kot smo si jo predstavljali ob osamosvojitvi, med drugim program popolnega preloma z nosilci in metodami udbo – mafijskih struktur, kot je to imenoval eden od nosilcev CiS Edo Ravnikar. Uspelo nam je preprečiti divje privatizacije Hit-a, Zavarovalnice Triglav, podcenjeno prodajo dela NLB, več deset milijonsko oškodovanje davkoplačevalcev preko projekta ABB-Litostroj itd. Toda ob sabotiranju protikorupcijskega vladnega programa s strani vladne LDS in niti najmanjši podpori s strani opozicijskih SKD in SDS smo bili brez možnosti preživetja. Osebno sem bil kot predsednik SLS in podpredsednik vlade deležen popolnega medijsko-političnega linča, zaradi groženj z likvidacijo zaradi protikorupcijskega delovanja sem na zahtevo policije imel skoraj 4 leta najstrožje policijsko varovanje, na taboru SLS v Vižmarjah 1999 sem moral nastopiti v neprebojnem jopiču… Ne prej ne kasneje nobena stranka ni nastopila z niti približno tako doslednim protikorupcijskim programom, več kot 25 let se tudi ne najde junak iz desne ali leve politične sfere, ki bi se o našem takratnem programu in razlogih za popolno bojkotiranje izvedbe upal javno soočiti.
Po več kot 25 letih je nova priložnost.
Čestitam novemu vodstvu SLS na čelu z dr. Tino Bregant za vzpostavitev uspešnega sodelovanja z NSi in stranko FOKUS ter ponovno izvolitev poslanca SLS v Državni zbor Republike Slovenije. Čestitam Jerneju Vrtovcu za uspešno vodenje trojčka NSi-SLS-FOKUS in upam na uspešno oblikovanje in delovanje nove desnosredinske vlade.
Vsem ustanovnim in vsem kasnejšim in današnjim članom SLS čestitam ob 38-letnici SLS in se vam zahvaljujem za vso podporo v letih, ko sem bil sam na njenem čelu. Bog blagoslovi vas in našo Slovenijo.
Marjan Podobnik
Powered by Contextual Related Posts
