Naprej na vsebino

Kaj vse čaka novega predsednika Evropskega parlamenta Antoina Tajanija?

Evropski poslanci so v torek zvečer izvolili svojega novega prvega moža. S 351 glasovi podpore v zadnjem, četrtem krogu glasovanja, je bil za predsednika Evropskega parlamenta izvoljen Italijan Antonio Tajani, član politične skupine Evropske ljudske stranke. Na mestu predsednika te evropske institucije bo nadomestil Nemca Martina Schulza, ki je to funkcijo opravljal zadnjih 5 let.

Antonio Tajani, novoizvoljeni predsednik Evropskega parlamenta se bo takoj po prevzemu funkcije moral spopasti s številnimi vročimi temami: pogajanja o Brexitu, nova migracijska politika in reševanje trgovinske politike EU so le nekateri izmed vročih krompirjev, ki ga čakajo na mizi.

Najbolj vroče teme na dnevnem redu Evropskega parlamenta: Trgovinska politika, migracije in varnost

A Tajani je v svojem nagovoru pred odločilnim krogom glasovanja o novem predsedniku že nakazal, da ne namerava biti zastavonoša številnih zakonodajnih razprav, v kolikor dobi zaupanje kolegov.

Bivši predsednik EP Martin Schulz, je povečal svoj ugled predvsem z vmešavanjem v politično delo parlamenta

“Naloga predsednika Evropskega parlamenta ni vsiljevanje političnega programa. Kot novoizvoljeni predsednik Evropskega parlamenta, se zavezujem k nevtralnosti in služenju vsem Evropejcem,” je dejal Tajani in pri tem namignil na kritike, usmerjene v svojega predhodnika, Martin Schulza, ki je povečal svoj ugled predvsem z vmešavanjem v politično delo parlamenta.

 

Tudi če bi si Tajani želel podajati neposredne politične pobude, je pri tem omejen z deklaracijo, ki so jo konec lanskega leta podpisali Schulz, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in slovaški premier Robert Fico kot predsedujoči Svetu EU v drugi polovici leta 2016. Podpisana deklaracija je namreč podala vrsto  “zakonodajnih prioritet” in s tem opredelila politične prednostne naloge ter razmerja moči med tremi glavnimi institucijami EU v letu 2017. S tem se Tajanijev manevrski prostor tudi močno omejuje.

 

Naporno leto 2017

Med Tajanijevimi podedovanimi političnimi prioritetami je med drugim tudi dokončna potrditev trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA) s strani Evropskega parlamenta. Glasovanje o tem bo namreč potekalo že na februarskem zasedanju parlamenta in bo eden prvih testov za Tajanija. Brez vplivnega Schulza v vrstah socialistov, potrditev sporazuma namreč ni a priori obsojena na uspeh.

V naslednjih šestih mesecih se bo Tajani moral spopasti tudi z dogovorom o dodelitvi statusa tržnega gospodarstva Kitajski v skladu s sporazumi Svetovne trgovinske organizacije. Lani je namreč Tajani pri tem vprašanju zagovarjal ostro stališče, glasovali je tudi proti nezavezujoči resolucij parlamenta. V kolikor bo tudi nadalje nasprotoval dodelitvi statusa tržnega gospodarstva Kitajski, lahko to vodi v številne nerodne razprave – ne le s številnimi kolegi poslanci, pač pa tudi s Komisijo, ki je pri tem vprašanju stisnjena v »pravni kot«.

Reforma migracijske politike EU bo naslednja pomembna tema

Naslednja pomembna tema na dnevnem redu je reforma migracijske politike EU, kljub močnemu zmanjšanju števila migrantov po marca lani sprejetemu sporazumu med EU in Turčijo. Evropski poslanci trenutno intenzivno delajo na obnovi skupnega  evropskega azilnega sistema, ki vključuje predloge za uvedbo skupnih azilnih postopkov in nove “mehanizme za porazdelitev bremen” za porazdelitev prosilcev za azil med državami članicami EU.

V preteklosti je Tajani kritiziral “egoizem držav članic” v spopadanju z migracijsko krizo. Toda to vprašanje je nedvomno sporno. Tajani bo zato moral nadzirati pogajanja med Evropskim parlamentom, ki se nagibaja k večji podpori ukrepom na ravni EU, ter državami članicami, med katerimi številne nedvoumno zavračajo kvote EU za sprejem migrantov..

Pri vprašanju varnosti je Tajani že nakazal pripravljenost podpore ustanovitvi posebnega odbora v parlamentu, ki bi pregledal, kaj več je mogoče storiti na ravni EU v boju proti terorizmu. Države članice EU nad tem zagotovo ne bodo navdušene, saj je varnostna politika in politika pregona kazenskega pregona v pretežni pristojnosti držav članic in si ne želijo prenosa pooblastil na evropsko raven. Tajani je tudi obljubila podporo reformam schengenskega informacijskega sistema, ki ga policije držav članic EU uporabljajo za sledenje kriminalcem.

Pogajanja o Brexitu med EU in Združenim kraljestvom naj bi se začela marca. V imenu EU bo pogajanja vodila Komisija, ob posvetovanju s predstavniki držav članic  EU-27. Tajani bo pod pritiskom zagotoviti polnopravno vključenost parlamenta v ta postopek, medtem ko številne vlade držav članic želijo le obrobno vlogo parlamenta v postopku.

Onstran politike

Aktivisti, ki se zavzemajo za večjo transparentnost, bodo Tajaniju zelo gledali pod prste pri njegovi predanosti za izboljšanje odgovornosti institucije, ki jo vodi. Obstajajo namreč pritiski za povečanje transparentnosti trialogov – sestankov med tremi institucijami EU, kjer se dogaja večina pogajanj. Tudi razprave o obveznem registru transparentnosti za lobiste naj bi se začele v kratkem.

Ne glede na vse, daje Tajani prvo in zanjo besedo pri vseh odločitvah, ki se tičejo parlamenta. “Poslanci skupaj odločijo, v katero smer gremo in kako bomo oblikovali te spremembe. Predsednik mora le zagotoviti, da se to izvede na odprt in pregleden način, brez vnaprej znanega izida odločitev,” je v enem izmed nagovorov poslancem izpostavil Tajani.

Jure Bizjak, povzeto po Politico

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice