Zbor za republiko: Obtožnica proti Pačniku odpira vprašanje odnosa do simbolov nekdanjega režima
Zbor za republiko je 1. avgusta 2026 javno izrazil podporo Miroslavu Pačniku, ki je zaradi obglavljenja Titovega kipa v Velenju kazensko preganjan. V izjavi poudarja vprašanje svobode izražanja, odnosa Republike Slovenije do simbolov nekdanjega režima ter pomena vrednostne diskontinuitete z nekdanjo državo. V izjavi problematizirajo pravno opredelitev dejanja in argumentacijo, povezano s kulturnim pomenom Titovega kipa. Izjava se dotika tudi širšega vprašanja zgodovinskega spomina in odnosa do žrtev povojnega nasilja.
Zbor za republiko v izjavi podpira tudi javno pismo Francija Kindlhoferja, ki ga je ta naslovil na predsednico senata Okrožnega sodišča v Celju Leonido Jager. Pismo, ki ga Zbor za republiko v izjavi objavlja v celoti, odpira vprašanje zgodovinskega pomena simbolov nekdanjega komunističnega režima in njihovega mesta v današnji Sloveniji.
V nadaljevanju objavljamo izjavo Zbora za republiko v celoti.
***
V Zboru za republiko v obglavljenju Titovega kipa v Velenju vidimo jasno vrednostno in politično sporočilo. Gre za izraz svobode izražanja.
Miroslav Pačnik je svoje nestrinjanje z vsiljevanjem podob in posledično vrednot nekdanje države na javnih mestih izrazil s simboličnim obglavljenjem kipa, ki pooseblja nekdanjo totalitarno oblast. Republika Slovenija je ustanovljena kot država na vrednostni diskontinuiteti s prejšnjim režimom. Ta diskontinuiteta, ki se najbolj odraža v demokratični ureditvi in spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, pa nikdar ni bila do kraja izpeljana. Primerov te nedokončanosti je veliko. Na primer : dokler bomo imeli take paradokse, kot je kip Borisa Kidriča na trgu Sveta Evrope, tiste mednarodne organizacije, ki ima preko ESČP (Evropsko sodišče za človekove pravice) veliko zaslug za krepitev demokratičnih načel in človekovih pravic v Evropi, vključno s Slovenijo, bo to za razmišljujočo večino moteče, saj ni združljivo z vrednotami, na katerih je utemeljena država Slovenija. Državljani Republike Slovenije morajo zato imeti svobodo, da na to nedokončano vrednostno diskuntinuiteto z bivšim režimom opozarjajo. Če bodo zato kazensko preganjani, potem to pomeni, da RS zanika vrednote, na katerih je utemeljena in si prisvaja tiste, ki so bile lastne SFRJ.
V zboru za republiko posebej izpostavljamo nesprejemljivo in žaljivo argumentacijo celjskega okrožnega tožilstva, da je je kip Josipa Broza Tita stvar posebnega kulturnega pomena, naravna vrednota, zavarovano bogastvo ali celo javna dobrina, pač pa navaden relikt zgodovine, ki nekaterim sicer vzbuja nostalgična čustva, sam po sebi pa v današnjem času predstavlja vse tisto, kar ni združljivo z ustavno ureditvijo in vrednotami ter načeli, na katerih sloni republika Slovenija. Zato taki kipi ne sodijo na glavne trge.
V zboru za republiko podpiramo vsebino javnega pisma, ki ga naš član Franci Kindlhofer, tudi otrok s Petrička. posredoval predsednici senata, okrožni sodnici Leonidi Jager in ga v nadaljevanju tudi v celoti povzemamo:
»Spoštovana gospa Jager,
obtožnica Okrožnega sodišča Celje proti obtoženemu Pačnik Miroslavu, navaja kot kaznivo dejanje »poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote« (KZ, člen 219). V svojem in imenu ostalih otrok s Petrička, sprašujem vaše sodišče, kakšen kulturni pomen za Slovenijo je predstavljalo ubijanje nedolžnih ljudi na Teharjih in zapiranje njihovih otrok v taborišče Petriček? Vse to se je izvajalo po ukazu KPJ in njenega voditelja Josipa Broza Tita. Spomenik temu diktatorju v Velenju naravnost kriči po odstranitvi. On stoji tam v porog vsem svojim žrtvam.
Tudi vaše sodišče spada med njegove žrtve, saj so morali vaši kolegi leta 1945, po prevzemu komunistične oblasti, pod prisilo delati hitre tečaje, da so sodili po komunističnih zakonih in so lahko zadržali službe.
V izogib nadaljnjih, za ugled sodišča škodljivih javnih razprav, vam polagam na srce, da o tej obtožnici proti poštenemu državljanu Pačniku še temeljito premislite. Zavedni državljan Miroslav Pačnik ni imel nič drugega v mislih kot odstranitev, za demokratično Slovenijo nesprejemljive provokacije.«
V Ljubljani, 1. avgusta 2026
prim. Janez Remškar, dr. med, predsednik Zbora za republiko(ZzR)
Powered by Contextual Related Posts
