Če ste pričakovali, da bodo naslednje vrstice usmerjene k temu, da vam bom naštela tisoč in eno raziskavo in znanstveni dokaz, ki priča o tem, da morate takoj nehati kaditi, pa še lepo bi bilo, ker je danes svetovni dan boja proti kajenju, lahko nehate brati, ker žal ne bo tako.
Kajenje je odvisnost
Ne glede na to, koliko različnih študij je bilo narejenih na temo kajenja, je dejstvo, da je kajenje odvisnost. In kot vsaka odvisnost ima tudi ta nek izvor. In žal je tako, da ko mine moment, ki sili človeka v to, da kadi, mine tudi želja po kajenju. Ob tej izjavi velika večina reče, da temu ni tako, a gremo po vrsti.
Velika večina kadilcev pove, da so začeli kaditi iz radovednosti, ali iz tega, da so v družbi izpadli cool. A tisti, ki so si prižgali prvo cigareto iz radovednosti, želje izpasti dobro v družbi niso kadilci in so zadnjo cigareto kaj kmalu pokadili. Tisti, ki jih je gnalo skrito hrepenenje po iskanju nečesa, želja, da pripadajo, so kadilci. In ravno slednji imajo največ težav pri odvajanju. Namreč s svojim početjem so zasvojili tudi telo. In če je že um dovolj močan, telo naredi svoje. Podobno kot pri alkoholu. Kar pa ne pomeni, da se ne da odvaditi kaditi, se da. S pravim načinom, zavestno odločitvijo, zavedanjem, da bo težko, ter da je potrebno poiskati izvor in podporo okolice, se da vse. Včasih je dovolj le klik in se vse spremeni. Neumno je, da se na pot odvajanja posameznik spusti zaradi prisile, ker bo poiskal novo odvisnost (npr. šport, hrana, zbiranje nečesa, nov hobi…), ki na videz ne bo tako škodljiva, a je vseeno odvisnost, ter soočanje z bistvom problema ni bila opravljena. Sčasoma bo telo naredilo svoje in se na čisto drug način, drugo boleznijo oglasilo in zbolelo, a redko kdo poveže to, ali bistveno prepozno.
Kajenje ubija
Stavek, ki bo vsaj danes viden na vseh možnih koncih. Resnica ali ne, vsaka odvisnost je ubijanje na dolgi rok. Povezave s pljučnim rakom, ali rakom dihal so le napihovanje in strašenje. Ja, dodajo svoj delež, a niso edini razlog. Težko je potem razložiti od kod toliko pljučnih rakov ljudi, ki niso nikoli kadili, nikoli bili v družbi kadilcev, športniki in pazili na vse mogoče, pa vseeno zbolijo.
Kajenje pri mladih
Že v osnovni šoli se otroci srečajo s stavkom KAJENJE UBIJA, ki mi jim takrat ne pomeni nič. Samo način predstavitve kajenje kliče bolj po tem, da moreš poskusiti. Podpisovanje pogodb, da ne boš prižgal cigarete, 10 letniku ne pomeni kaj prida. Žal pa program ni usmerjen v zdrav odnos, do kajenja, kolikor je to pač mogoč. Najstniki so zelo radovedni in v kolikor se jim reče, da nekaj ne smejo postane to vse bolj mikavno, zaželeno, nekaj kar je znak za »biti frajer«. Če mu zadevo prestaviš, kot nekaj kar obstaja in se bo s tem nekoč, nekdaj soočil, izgubi pomen, izgubi mikavnost in etiketo »biti frajer«.
»Prevzgoja« do kajenja se bi morala začeti že v zgodnjih letih, a ne na način prepovedi. Prav tako posiljevanje s propagando o tem, kako kajenje ubija, ne prinese veliko. Človek, ki kadi, ve kaj počne in mu grozna podobica na cigaretni škatlici in napis, da bo prej umrl ne pomeni veliko. Veliko bolj nevarni so nekateri ljudje, ki s svojimi neumnimi odločitvami vplivajo na življenja ljudi, pa ne hodijo naokoli s transparentom, da so življenjsko ogrožajoči.
Veliko bolj smiselno bi bilo, da denar, ki se porabi za promocijo opozoril o kajenju, namenijo bolj kvalitetni preventivi v osnovni šoli. Za uspeh je potrebno poceliti rano, preprečiti, da se sploh zgodi, ne da se lepi le obliže in se tekmuje, kdo ima lepšega.
Alenka Gabrovec