Razkrivamo: Slovenci v lastni državi drugorazredni

V Ustavi Republike Slovenije je moč prebrati marsikaj, od tega, da »Slovenija je pravna in socialna država.« (2.člen ), do seznama različnih pravic (od 14 člena do 65. člena) – enakost pred zakonom, uresničevanje in omejevanje pravic, začasna razveljavitev in omejitev pravic, nedotakljivost človekovega življenja, prepoved mučenja, varstvo osebne svobode, odreditev in trajanje pripora, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, enako varstvo pravic, pravica do sodnega varstva, javnost sojenja, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, pravica do socialne varnosti, pravica do zdravstvenega varstva… List papirja prenese marsikaj, žal pa se vse pogosteje dogaja, da so besede zapisane v Ustavi zgolj besede, ko gre za pravice Slovenskih državljanov.

Dnevno je moč zaslediti, da so komu bile kršene pravice, ogromno pa je tistih, ki si o tem, da so bili zatrti, ponižani, razčlovečeni in jim je bilo odtujeno vse, kar se je dalo, sploh ne upajo spregovoriti. Takšen pritisk potem človeka potisne tako daleč, da naredi v svoji stiski, kaj popolnoma destruktivnega in postane glavna novica črne kronike.

Slovenija je glede migrantov še vedno razdeljena, še sama vlada je. Seveda je v posamezniku težnja, da pomaga, a nikakor ne za vsako ceno. Sramotno je, da imamo v 34. členu ustave zapisano, da »Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.«, a z dosedanjo migrantsko politiko vlada to jemlje lastnemu narodu.

Še bolj bode v oči 50. člen, »Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.«. Pogoji so kakšni? Da pravice nimajo. V Sloveniji je ogromno revnih, ki nimajo socialne varnosti, ogromno tistih, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kaj šele kaj več. In ukrepi vlade?

Ministrstvo za notranje zadeve potrjuje

Na Ministrstvo za notranje zadeve, smo naslovili vprašanje ali drži podatek da je vlada sklenila pogodbo s podjetjem Sodexo za prehrano.

Iz ministrstva smo prejeli sledeči odgovor: »Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito med drugim določa pravico do osnovne oskrbe, ki vključuje tudi pravico do prehrane. Pogodba za oskrbo s prehrano prosilcev za mednarodno zaščito, nastanjenih v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani, je bila sklenjena 10. avgusta 2016 s podjetjem Sodexo, d. o. o. Pogodba sledi veljavnim standardom in je javno objavljena na portalu e-naročanje. Pogodbena vrednost znaša 196.993,13 evra, do zdaj pa je bilo plačano 84.029,99 evra.«.

Konec lanskega poletja je bila sklenjena pogodba o celodnevni oskrbi s prehrano (zajtrk, kosilo in večerjo) prosilcev za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v izpostavi ljubljanskega azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani.

Hrana mora biti zdrava, uravnotežena in ekološka

Podjetje Sodexo mora zagotoviti vse; tudi pobiranje uporabljene posode in čiščenje prostorov, kjer tujci jedo. Hrano mora pripravljati in deliti na okolju prijazen način, del živil mora biti pridelan na ekološki način. Energetska vrednost obroka mora biti med 2.100 in 2.300 kalorijami, vsaj en kos kruha mora biti polnozrnat ali črn.

V pogodbi je zapisano, da »Jedilnik ne sme biti enoličen, jedi se v enaki sestavi menija v enem mesecu ne smejo ponoviti (kosilo, večerja) več kot 2-krat.

Hrana po standardu Halal v skladu z islamskimi verskimi običaji

Pri pripravi obrokov se ne sme uporabljati svinjine in izdelkov iz svinjskega mesa, razen na zahtevo naročnika. Po naročilu naročnika bo izvajalec moral (za določeno hrano) zagotoviti dokument, kateri je vezan na standard halal.«.

Jedilnik mora biti sestavljen tako, da bo kosilo vsaj trikrat na teden vsebovalo meso (goveje, perutninsko ali ribe), ostale dni pa enolončnice z mesom. Torej, meso dobijo vsak dan. Trikrat na teden mora biti sveža solata, pri vsaj enem obroku dnevno sveže sadje. Sodexo mora prosilcem za azil zagotavljati uravnoteženo prehrano in ustrezno prehransko razmerje – beljakovine (med 10 do največ 20 odstotkov), ogljikovi hidrati (od 50 do 70 odstotkov) in maščobe (30 odstotkov), vlaknine (celuloza, pectin; okoli 30 gramov na dan). V Sodexo so dolžni upoštevati prehrambne navade prosilcev za azil. Če je katere od prosilcev za azil na dieti, mora biti taka tudi njegova hrana (na podlagi zdravniškega spričevala).

Takšnega vrhunskega jedilnika v sloveniji nimajo niti zaporniki, hospitalizirani bolniki niti socialno ogroženi otroci. V oči bode ravno dejstvo, da je v Sloveniji ogromno družin in otrok, ki so lačni. Ti seveda niso deležni takšne luksuzne obravnave. Res je, da so do subvencionirane prehrane v šoli vključeni tudi otroci, katerih plača staršev spada v 2. in 3. dohodkovni razred, vendar po drugi strani šola ni dolžna zagotoviti dietnih kosil otrokom, če nima ustreznih kapacitet.

V paketu osnovnih pravic za azilne prosilce tudi vrhunska oprema

Poleg ustreznih, uravnovešenih obrokov v pravice očitno spadajo stanovanja s povsem novo opremo. Večina bo za kuhanje dobila nove steklokeramične plošče, pralni stroji morajo biti za pranje do 5 kilogramov, robovi omar in postelj morajo biti ‘oplemeniteni’, vzmetnice morajo biti medicinske. Kakšen naj bo televizor, je zahteva denimo naslednja: barvni TV sprejemnik z diagonal minimalno 81 centimetrov ter stenski nosilec z roko za LED/LCD TV do 99 centimetrov), ki je dvojno vrtljiv (do 180 stopinj in nagiben do 15 stopinj).

Naši otroci so v šolah brez malice, kaj šele kosila, upokojenci pobirajo hrano v smetnjakih, policaji na meji so dobili en sendvič na dan, vojaki nimajo za čevlje, obleko in še bi lahko naštevali. Smo Slovenci postali emigranti v lastni domovini?

Alenka Gabrovec