Kaj se dogaja z novim predlogom Zakona o osnovni šoli

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 19. 5. 2017 objavilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o osnovni šoli. Državljani so imeli do 30. 6. 2017 čas, da so podali svoje pripombe in predloge.
V primeru, da bi bil predlog sprejet, bi nastale spremembe na področju izvajanja razširjenega programa in pri uvajanju drugega tujega jezika v obvezni program, podrobnejše opredelitve izvajanja programa šole v naravi in spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja.
Več kot mesec po zaprtju možnosti podajanja pripomb in predlogov Ministrstvo še vedno ni podalo poročila, ali sporočilo nadaljnjo odločitev. Po informacijah Ministrstva je prispelo več kot 2000 pripomb in predlogov, ki so se predvsem nanašala na ureditev razširjenega programa, uvajanja tujih jezikov in kar 900 povesem enakih pisem je prišlo za področje pevskih zborov.
Sporni členi predloga
Spremembe Zakonodaje o osnovni šoli so nujne in nov predlog bi lahko bil prvi korak v pravo smer, a ima kar nekaj spornih točk in nekaj je zelo neživljenskih.
Uvedba tujih jezikov
Nikakor ni smiselno, da se v 4. razredu otrok prične učiti tretji tuj jezik kot neobvezni izbirni predmet in po treh letih učenja tretjega tujega jezika na urniku dobi obvezen drugi tuj jezik, kar nov predlog uvaja.
Vpeljevanje celodnevnega šolstva
V kolikor vse komponente predloga (pred poukom ne smejo biti individualne ure, dodatne, dopolnilne ure, uvajanje učenja učenja) damo v urnik, bo dan učencev potekal nekako takole: šola se v večini začne ob 8:00, torej prva triada zaključi v povprečju ob 11:45, druga 12:35, tretja ob 13:30, temu sledi ura ali dve dodatne obveznosti, ki bi jih zdaj lahko že deloma opravili t.i. nulto uro. Tako lahko otrok v prvi triadi zaključi ob približno 13:30, vmes ali po gre še na kosilo in gre v učenje učenja in svoj dan v šoli zaključi med 15 in 16 uro. Podobna je slika še v četrtem in petem razredu. Od šestega razreda dalje bo otrok v najboljšem primeru svoj dan v šoli zaključil ob približno 15 uri. Torej bodo otroci večinoma dneva preživeli v šoli, kjer nalog ne bodo opravili. Svoj popoldan bo nadaljeval v duhu nalog in učenja.
Šole v naravi
Šole v naravi so za mnoge otroke edini način, da spoznajo nekaj novega. V kolikor se bo število šol v naravi omejilo, se bo razlika med otroci še povečala in razslojevanje med otroci bo še večje.
Vsekakor bomo v Slovencu še naprej spremljali kaj se bo s predlogom dogajalo, kajti v primeru, da bi bil predlog sprejet v sedanji obliki bi začel veljati že v naslednjem šolskem letu in bi za marsikatero šolo, starša pomenilo korak nazaj.
Leja Napret