Če ste pričakovali erotično zgodbo, lahko nehate z branjem, če ste pričakovali moje običajno pisanje, vas moram ponovno razočarati … tokrat bom pisal o košarki … ne o tem, kako sem evforičen, srečen in na polno doživljam orgazme ob tem … sicer sem srečen, navdušen, blažen, ampak vse fake dogajanje okoli tega dogodka pa zbode globoko v srce.
Ker pri svojih 196 nisem mogel postati ravno nogometaš, ali skakalec, so me v šoli kaj kmalu porinili v košarko. Nekako sem se znašel pod košem, še bolj dobro mi je šla obramba, posledično sem pristal v Klubu. Igranje tam mi je prineslo ogromno potovanj, veliko bejb in predvsem v meni vcepilo timski duh. S svojo ekipo sem dihal, ko smo zmagovali in ko smo zgubljali. Pri 19 sem se moral odločita kaj si boj želim, biti igralec, ali imeti nek poklic, je odtehtalo slednje. In roko na srce tako dober tudi nisem bil, da bi prišel do NBA. Košarko sem še vedno spremljal, enako ostale športe in predvsem sem bil tako s Klubom, kot s Slovensko reprezentanco v dobrih in slabih tekmah. Ni bilo važno, a so sploh prišli do kvalifikacij, ali pa so zasedli zgolj 13. mesto. Bil sem ponosen, da sem Slovenec in da se tam borijo »moji« fantje. In veste kaj tu najbolj boli … koliko včerajšnjih instant navijačev pozna ekipo, ki je leta 2001 zaigrala na Evropskem in dosegla 13. mesto? Koliko jih ve, da so tudi takrat igrali v Turčiji? Koliko jih ve, da smo tudi takrat imeli Američana – Arriela McDonalda, v svojih vrstah, tudi takrat smo imeli 6 igralcev na –ič, pa se niso vnele bitke, da so Srbi, Hrvati … kdorkoli že … bili so le eni, ki so nekaj poskusili in dosegli SAMO 13. mesto. Letos pa … zadnji teden je bila prava norija, resnično me zanima, če bi temu bilo tako, če bi s svojim tekmovanjem končali prejšnji teden. Iskreno, koliko vas je navijalo za Slovenijo pred zmago nad Latvijo? Koliko politikov je na svojih twittih, istagramih … pisalo SLOVENIJA, BRAVO NAŠI? Poglejte koliko vaših prijateljev ima na svoje zidu teden nazaj objavljeno kaj v zvezi z Evropskim?
Biti navijač in ponosen na svoje fante je v dobrem in slabem, ne pa samo takrat, ko se lahko mečeš ven. Ampak to je naša kultura, ko je nekaj uspešno se prišlepamo zraven in je naš uspeh, ko je slab rezultat je pa njihovo. Brez kančka slabe vesti. Najbolj žalostno je to, da smo na vseh področjih takšnih … uspeh vlade, je naš uspeh … v bistvu je to že pravljica, mit, ki ni bil nikoli uresničen. Mogoče sveti gral in se še išče. A neumne odločitve politikov so njihove in mi nimamo nič s tem … imamo, ker smo te opice volili MI in če smo naredili to neumnost je prav, da to tu odgovornost sprejmemo. Če je šef uspešen, je naše podjetje uspešno, če ni, je šef nesposoben in je to njegov neuspeh, mi ubogi delavčki pa nimamo absolutno nič pri tem. Če zakon laufa je to najina veza, če gre kaj narobe je ponovno to težava in krivda enega, ker to da mož vara, je kriv samo on, da mož bankrotira, je kriv samo on, da so nas deložirali, krivi že eni … Pri otrocih enako … če so uspešni, so to naši otroci, če niso … so mogoče ženini, a drugače pa sam svoji in za njihovo vedenje je kriv karakter, znamenje v katerem je rojen itd.. Tega sranja je še ogromno … Slovenci smo … (vstavi kletvico po želji), ki dejansko samo jamramo in se kitimo le z drugim perjem. Vedno so za naše neuspehe krivi drugi, brez kančka slabe vesti si prilaščamo zasluge drugih in se potem počutimo kao pomembne. Bolano.
Fantje so svoj uspeh dosegli sami, ob sebi so od samega začetka imeli svoje zveste navijače … če pogledate stare posnetke boste kaj kmalu našli kar nekaj obrazov, ki so bili s fanti povsod. Mislim, da najbolj izstopa navijač, ki je kopijo pokala in svoj zeleni klobuk imel na tribuni že od samega začetka. Ti navijači so bili 6 igralec na igrišču in si zaslužijo posebno pohvalo. Fantje pa … to kar je vam uspelo … klanjam se, vesel in pol adrenalina še od včeraj. Občutek, ki bo v meni ostal še dolgo. Tudi danes ko bom z vami na Kongresnem.
Ne morem pa mimo vseh piar zgodb, ki se dogajajo ob vsem temu. Ljudje, ki imajo o košarki toliko pojma kot jaz o kitajščini, so zdaj najbolj zagreti navijači, svoj profil polnijo s kopiranimi posti in za polovico sploh ne vedo, kaj pomenijo, se pa dober sliši. Politiki so razred zase, a me resnično zanima, katerim kretenu se je zdelo pametno, da predsednik vlade podeli medalje. To so tipi, ki so navijačem spodžrli mesta, zato, da so v zelenih mikicah, z zastavo za vratom skakali po tribuni. A pred finalom si fantje niso zaslužili tako pomembnih obiskov? In če bi bili navijači s srcem bi vedeli, kako veliko pomeni, da si lahko na tribuni na želenem mestu. A ti brezsrčno vzamejo ta mesta. Če bi bili Ljudje, bi sami šli na slabše tribune in niti pod točko razno ne bi pomislili, da bi delili medalje. Ljudje bi to čast namenili navijačem. Ampak ne … bodimo pomembni in dajmo narediti nekaj, da se pokažemo, da bo svet videl, kako OK smo. Me zanima, če bodo danes taisti med množico stali na dežju? Bodo politiki zaradi te zmage dali več denarja za šport? Ali si bodo ministri v tem slabem letu še omisli kakšen davek na šport, zmage? Dajte davek na fake, je lahko 0,1%, verjemite, da bomo v pol leta najbogatejša država na svetu.
Da svoje podivjane misli malce združim … na jetre mi gredo vsi, ki so zdaj kao navijači in vedo vse o košarki, a še vedno bodo na tekmi vprašali, zakaj sodnik moli tri prste v zrak. Na kozlanje mi gre naš politični vrh, ki je dejansko podprl fante, ko so svoj uspeh že napisali. Ne razumem tega »naši fantje«, če poprej so bili le košarkarji in je bilo toliko zgražanja nad tem, da je Randolph po zelo čudnem načinu dobil državljanstvo. 2 meseca nazaj je bilo čisto vseeno če naj bi bila Dončič in Dragič Srba, zadnje dni bi se zaradi tega stepli. Zakaj je že pomembno kaj je kdo, kadarkoli. Pomembno je le to, da igra za reprezentanco, pa je čisto vseeno če je transvestit.
Ljudje božje … a smo res toliko že zasliši, da se šlepamo le na uspehe drugih. Mislim, da imamo malce večje probleme, kot so varanja, politiki in brezposelnost … izgubili smo moralni kompas in se znašli v deželi, »samo da sem jaz na vrhu«, če tudi preko trupel drugih.
Danes, ko boste vneto gledali prihod naših junakov, se vprašajte, zakaj to počnete – ker to počno vsi in so fantje zlati, ali ker je vaše srce res z njimi in je tisti pokal le posoda. Fantje so pokazali kaj se s srcem da, naj vam bo to vodilo … če je srce na pravem mestu lahko premikamo gore.
Alfa Samec
