Nekako sem bil vzgojen v duhu, da moški ne jočemo, o čustvih ne govorimo, no vsaj se ne spuščamo v kakšne globine, če pa to narediš, si gey. Iz preventive so me že od malega ustavljali, če sem se jokal, ker sem smel potožiti solze le v primeru, da mi je manjkalo pol glave, ker me je kakšna punca udarila, ali mi kdo ni želel pri če pomagati, to pa ne. Sem za nagrado dobil če kakšno čez rit. Punci in potencialni ljubimki sem znal pihati na dušo in jo zasipati s pohvalami, kakšen angel je in kako me je vnela in ostali bull shit, ki ga znamo moški povedati, ko želimo deklino spraviti v posteljo. Tudi igranje onege softiča, ki zna prisluhniti in dati pameten nasvet, obvladam: »Res ti tega ne bi smel narediti, kakšen pezde, vredna si več, tako sposobna punca, s toliko darovi, ti potrebuješ moškega, ki te bo znal spoštovati, bo s tabo znal delati kot s princesko, res si zaslužiš boljše…«. Besede rad te imam so le besede, a one iskrene namenjene le eni. Igranje vseh teh vlog ni težava, a resnična izpoved mojih čustev, e to je poglavje zase.
Nikoli nisem pustil nikomur, da bi kopal po moji duši, ter se igral z mojimi skritimi čustvi, željami, bolečino … nekaj je sicer priplavalo na plan pri drugem litru vina. A da bi to enem osebku, ki ga za to plačujem govoril, še v najhujši nočni mori ne. Zaradi ega in da me je moja obdržala sem moral k temu šušmarju, ki bo hotel nekaj brskati po moji duši. Pa da vidimo tega junaka.
Priznam, da sem na dan predvidenega prvega termina čutil strah, tremo, nelagodje, sicer sem pred tem naredil raziskovalno nalogo, da sem sploh vedel kaj me čaka. A ker mi moja ni želela povedati, ali bo terapevt moški, ali ženska, sem bil malce v temi. Pred odhodom sem še upal na čudež, da mi ne bo potrebno iti, pikola, kot bi šel na kastracijo … čudeža ni bilo in stal sem pred vrati osebka, ki me bo v 12 tednih nekaj analiziral, mi dopovedoval, da sem imel težave pri odraščanju in me spraševal kako mi je s tem … in za to bom še mastno plačal. Super.
Vrata nama je odprla ženska, no bolj antipatičen okostnjak, z nadležnim glasom in tistim groznim ljubljanskim naglasom. Ja, Štajerc sem in ne maram ljubljanskih mon. Samo molil sem lahko, da je le tajnica … zadnje časa sva z Onim malce skregana in me očitno kaznuje še za nazaj, tako da je ta okostnjak moj terapevt. Uvodno spoznavanje in navodila, pa glupo vprašanje kako sva. In moja laž številka 1.: »Tesnobno, počutim se nevrednega. Občutek imam, da vse kar naredim, naredim narobe, kot bi me nekaj sililo, da počnem slabe stvari, da prizadenem druge …«. Okostnjak seveda zagrabila, ter me takoj vprašala, kdaj in ob kom sem se še tako počutil. Nekje sem bral, da naj ne bi na prvi uri že to spraševali. Sprva sem zatrjeval, da ne vem, da ob bivši punci, prijatelji v šoli, varuški in seveda na koncu ob očetu. Kar je seveda bila laž številka dve. Moj oče je mogoče bil kurbir, a ob njem sem se in se še počutim ljubljenega, vrednega in je ravno on tisti, ki me zna dvigniti. Moja je seveda samo gledala in ji je šlo na smeh, ker navsezadnje pozna resnico. Okostnjak pa še naprej vrtal v ta moj odnos z očetom, jaz pa ji podajal laž na laž, ona pa vsa navdušena kako ji gre dobro. Sicer sem bil malce v dvomih, če bo moja sprejela mojo igro, ali bo povedala resnico. Ko je njo vprašala, kako je bilo slišati mojo bolečino, ter je začela ona s tem, da ji je znano, ker je tudi sama imela takšnega očeta, ter da sva se ravno v tem ujela, sem vedel, da je z mano, da igra mojo igro. Vse kar je sledilo naprej je bilo … čista zabava, v življenju nisem verjel, da lahko nekomu tako nakladaš in ti nekdo to verjame, resnično verjame in se polno angažira, da bi ti pomagal, ob tem cel navdušen, ker mu nekaj uspeva. In vprašanje, zakaj če plačam nisem iskren … preprosto, ker mi je antipatična, ker ji lahko v obraz lažem in tega ne ve, ker se hvali s svojimi dosežki, ter se v javnosti predstavlja kot top terapevtka, pa je tako neumna, da v javni hiši ne bi prepoznala kurbe. In tisti denar je bil za mene najboljše unovčen denar, najlepša predstava, ki sem jo doživel. V tistih 50 minutah sem jaz, kot moja dognala, da se čutiva, da si bereva misli, da sva eno, če ravno sva bila odtujena. A nisva to dojela, ker naju je ena terapevtka pripeljala do tega spoznanja s svojim strokovnim vodenjem, ampak ker sva lahko igrala, ker sva opazovala drug drugega in sva ujela mišljenje drug drugega, ter skupaj ustvarjala pravljico, laži za enega Okostnjaka. Seveda je gospa zaključila s tem, da bomo imeli še veliko dela, ter da bomo naslednji teden nadaljevali s pogovorom, ter da upa, da ni bolečina še hujša. Moral sem se ji zjokati na koncu in ju pustiti v prepričanju, da me je strla in da me je strah, da me bo moja pustila, da si kar ne upam iti od nje. Verjela je, res je verjela.
Po tej najini seansi sva šla z mojo še na čaj, prvi nekaj minut sva bila tiho, potem pa smeh in vprašanje kaj je bilo to. Nekomu, ki je strokovno podkovan sva uspela prodati zgodbo iz knjige, pustimo to, da sva za to, da sva mal manj kot uro lagala kot pes teče, celo plačala, a nama je bilo to v zabavo in si lahko privoščiva, a nekdo, ki svoje življenje položi v roke takšni šarlatanki. Svinjarija! Dobra stvar vsega tega je bila to, da sva ugotovila zakaj se imava tako rada, zakaj si toliko pomeniva, kje leži razlog, da še vztrajava in predvsem v tem, da sva se enkrat po zelo dolgem času iskreno pogovorila. Vem zakaj jo imam rad, vem kaj mi daje, a hkrati tudi vem kaj mi ne, kaj pogrešam, kaj iščem v avanturah. Če me vprašate, če bom zdaj zvest mož, ne bom. To vem jaz, ve ona, ja poskusil bom, a je vprašanje časa, kdaj bo spet. Vem pa, da bom tokrat veliko bolj previden. Ne bom lagal in dajal lažnih obljub, ki jih večino prevarantov daje. Nisem ji obljubil gradov v nebesih, le vilo v peklu. Neumno mi je, da bi ji rekel, da ji obljubim, da bom zvest, da prisegam na otroke … vem kdo sem, vem kakšen sem, ter vem, da ga ni Boga, ki bi mi preprečil, da ne bi podlegel skušnjavi. Sicer ne vem od kod ljudem ideja, da si lahko 50 let zvest eni sami osebi. To je isto, kot bi 50 let jedel samo segadinar, ter nikoli nič drugega ne poskusil. Pa ne mi o nekem spoštovanju in zaupanju. Dajte mi razložiti o čem vi to, če lažete in veste, da če bi imeli jajce bi. Vsakemu se zgodi, da se malce zagleda, če je vzgib obojestranski, pa ni ga junaka, ki ne bi klonil. Torej zakaj potem lagati, ja lagati, da boš zvest, če ne gre. Sebe siliš v nekaj, kar te obremenjuje, dneve spreminja v pekel in na neki točki začneš sovražiti sebe, ženo, otroke, svet in postaneš največja pizda tega sveta. Bog ne daj, da si na poziciji, da imaš dnevne odnose z drugimi, ker to svojo dark energijo širiš še po svetu. Vse v imenu, da lahko rečeš, ne namakam ga nikamor. Beda. Enako je z ženskami, ne mi, da se kdaj ne zagledate v koga, da ne pomislite, kako bi koga položile in sanjate o tem. Tudi to je varanje. Razlika med mano in vami, da ga jaz namočim in grem dalje, ve pa sanjarite in sanjarite, na koncu pa ste tečne, ker je hrepenenje močno. Kdo je potem tu lažnivec? Jaz, ki priznam, da obstaja možnost, da bom varal in se ne pretvarjam, da bom nekaj, kar ni v moji naravi, ali vi, ki oznanjate neko moralnost, zvestobo in spoštovanje, a sanjate o nekom drugem?
Biti iskren do sebe je najtežja stvar in tudi prepoved tega časa. Če bi bila gospa Okostnjak iskrena do sebe, bi že zdavnaj končala s svojim delom. Če bi bila večina iskrena do sebe in partnerjev, ne bi bilo toliko nasilja, ločitev in toliko zafrustiranega folka, ki se smili sam sebi in krivdo za svojo bedo vali na druge. Največja glupost vseh teh terapevtov je, da prodajajo idejo, da so za našo nesrečo krivi naši stari. Lahko so nam zjebal life, ampak smo odrasli in se sami odločamo kaj in kako. Pa kaj če te je cel življenje poniževal foter, mej jajca in reč odjebi ga iz življenja, živi svoje življenje in ne njegovo. Če ti kaj ne paše, pojdi in se ne vračaj. Dober starš ve kaj počne narobe in prizna svoje napake, budale pa še naprej krivijo vse okoli sebe, vključno otroke za njihovo neprimerno vedenje. Postavi jim mejo, ko je čas, pa je, ne pa pol jamrati kako te ne spoštuje, ker bo na koncu isti idiot kot ti, ter krivil vse za svoje napačne odločitve. Vsak ima možnost delati drugače, vprašanje je če to želi.
Alfa Samec
Nekoč alfa samec, danes omega zapornik…