Skip to content

Nam grozijo davki tudi pri prodaji rabljenih stvari preko spleta?

4. decembra letos je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju Furs) sporočila, da so pridobili podatke o dohodkih, ki so si jih lastniki zagotovili z oddajanjem nepremičnin v turistične namene. Tako pozivajo vse, ki svojo nepremičnino oddajajo v turistične namene, da do konca januarja prihodnje leto opravijo samoprijavo in se izognejo globi v višini 400 – 30.000 €. Ob vsem tem se lahko vprašamo, kako daleč nameravajo iti. Ali nam v bližnji prihodnosti grozi še davek pri prodaji rabljenih stvari, ki jih prodajamo preko spletnih oglasnikov?

Finančna uprava Republike Slovenije se je tokrat spravila na vse, ki si dodatni zaslužek zagotavljajo z oddajanjem nepremičnine v turistične namene. Tisti posamezniki, ki so neprijavljeno oddajo nepremičnine oglaševali na spletnih platformah, kot sta Booking in Airbnb, so si tako priskrbeli kar dva prekrška, saj gre v tem primeru tudi za nedovoljeno oglaševanje na spletu. Z Airbnbja so že sporočili, da podatkov Fursu niso posredovali, zato so se pojavili upravičeni dvomi o tem, ali je Furs pravzaprav sploh pridobil podatke o fizičnih osebah, ki so prejemale dohodke od oddajanja nepremičnine v najem, ali pa so z informacijo želeli le »prestrašiti« vse, ki svoje dejavnosti nimajo ustrezno registrirane.

Medtem ko so mnogi mnenja, da bi lahko našo državo vodili na račun vse večjih davkov, če ne bi tisti na višjih položajih »stlačili vsega v svoje žepe«, se drugi sprašujejo, kaj vse še sledi. In glede na to, da so bile tokrat na udaru tudi spletne platforme, se lahko upravičeno vprašamo, ali bo Furs uvedel tudi davek na prodajo rabljenih stvari preko spleta.

Najpreprostejši način prodaje je uporaba spletnih oglasnikov

V sodobnem času pravzaprav vse poteka preko spleta. Ne le komunikacija, temveč tudi prodaja. Spletnim oglasnikom, kot so Bolha, Salomon, otroški oglasnik Gu-Gu (Bolhica),Otroška Bolhica, Prodam Pohištvo, Mojbutik, Mojoglasnik, Oglasi.si, KupimProdam, Svetoglasov in Kmetijskioglasnik, se je sedaj pridružila še priljubljena aplikacija Letgo.

Poleg vseh naštetih oglasnikov se danes v veliki meri za prodajo rabljenih stvari uporabljajo tudi temu namenjene strani na socialnem omrežju Facebook, kot so Mali oglasi – prodam, kupim, menjam, podarim, Koroška prodaja, Prodam, kupim…Velenje in mnoge druge.

Odgovor na vprašanje, zakaj se posamezniki odločajo za takšen način prodaje rabljenih stvari, je povsem preprost. Omenjeni spletni oglasniki nam namreč omogočajo preprost, hiter in povsem brezplačen način objave oglasov, izjema pa ni niti pogajanje glede vrednosti izdelka. Kljub temu, da so izdelki rabljeni, so lahko zelo lepo ohranjeni, v čemer kupec vidi veliko priložnost za prihranek.

Med vsemi spletnimi oglasniki izstopa Bolha

Spletni oglasnik Bolha ima veliko bazo uporabnikov. Preden se je pojavila Bolha, smo za spletno prodajo rabljenih stvari v veliki meri uporabljali Salomonov spletni oglasnik, ki pa danes za Bolho precej nazaduje.

Kupovanje na spletnih oglasnikih, kot je Bolha, je med Slovenci neverjetno priljubljeno. Če se želimo izogniti slabim izkušnjam, moramo upoštevati nekaj preprostih nasvetov.

Kako poteka prodaja preko spletnih oglasnikov?

Ne glede na to, za kateri spletni oglasnik gre, je postopek prodaje skoraj zagotovo enak. Najprej moramo izbrati kategorijo, v katero sodi stvar, ki jo prodajamo. Če se sedaj osredotočimo na Bolho, lahko izberemo klasični oglas, ki je povsem brezplačen (objava oglasa do 30 dni), napredni oglas, pri čemer oglas vsak dan skoči na vrh seznama, hkrati pa je dvakrat bolj viden (cena 1,15 €) ali eksplozivni oglas, ki vsak dan dvakrat skoči na vrh seznama oglasov, vidnost oglasa pa je do štirikrat večja kot sicer (cena 1,70 €).

Kasneje določimo še naslov oglasa, na kratko opišemo izdelek, ki ga želimo prodati, izberemo vrsto ponudbe (prodam s fiksno ceno, prodam po dogovoru, podarim, kupim), za bolj izstopajoč oglas pa lahko dodamo tudi sliko izdelka, ki ga prodajamo.

Kot vidimo, je postopek prodaje povsem preprost, zato ga lahko brez težav izvede tudi nekdo, ki še računalnika ne obvlada najbolje.

Na kaj moramo biti pozorni pri prodaji preko spleta?

Pred kratkim smo pisali tudi o prevarah, ki so na spletu vse pogostejše. Dejstvo je, da lahko tudi na spletnih oglasnikih objavi oglas praktično vsakdo, ki ima računalnik ali pametni telefon.

Goljufive ponudbe in neresne kupce običajno prepoznamo takoj, saj je težko spregledati »polomljeno slovenščino« in neresnost prodajalca oziroma kupca. Ker večina oglasnikov zahteva registracijo na spletnem portalu, lahko prodajalca preverimo, vendar so podatki zelo skopi. V večini primerov gre samo za vzdevek prodajalca, kraj, iz katerega prihaja in podatek o tem, koliko časa je prodajalec uporabnik spletnega oglasnika. Gre torej za podatke, s katerimi si skorajda ne moremo pomagati. Prodajalca lahko sicer kontaktiramo preko elektronske pošte ali telefonske številke, odvisno od podatkov, ki jih je navedel.

Težava pri prodaji preko spletnih oglasnikov je predvsem ta, da so kupci zelo zaupljivi, prodajalci pa si želijo izdelek čim hitreje prodati. Način plačila je odvisen od dogovora med prodajalcem in kupcem. Tako se lahko dogovorita za plačilo na obroke, po povzetju in predplačilo z nakazilom denarja na TRR. Dogovorita se lahko tudi o tem, na kakšen način bo potekal prevzem oziroma dostava izdelka.

Najbolje je, da si želen izdelek pred nakupom ogledamo (torej ga prevzamemo osebno) in tako prodajalcu ob nakupu tudi plačamo dogovorjen znesek.

Ali je prodaja preko spletnih oglasnikov delo na črno?

Po podatkih Fursa velja naslednje. V kolikor nismo registrirani kot trgovci, potem lahko na spletnih oglasnikih prodajamo le rabljeno blago. Pri tem velja, da mora biti določena cena blaga nižja od nabavne. Če pa kot neregistrirani trgovec prodajamo nove izdelke, delamo na črno. Furs opozarja, da ni nič spornega, dokler se s prodajo rabljenih stvari ne okoriščamo. Pri vsem tem nam ni potrebno skrbeti za vrednost in količino blaga, ki ga prodajamo z uporabo spletnih oglasnikov, saj niti vrednost niti količina nista zakonsko določeni. Enaka pravila veljajo tako na slovenskih, kot tudi tujih spletnih oglasnikih.

Furs prav tako poudarja, da je lahko prodaja rabljenih izdelkov zgolj občasna.

Če torej rabljene izdelke na spletnih oglasnikih prodajamo občasno, pri čemer namen prodaje ni pridobivanje dobička, nam ni potrebno skrbeti, da bi nam bil Furs za petami.

Vprašanje je le, koliko časa bo tako tudi ostalo. Ali se nam tudi na tem področju obetajo spremembe? Bo Furs v bližnji prihodnosti obdavčil vse tiste, ki svoje rabljene stvari prodajajo oziroma zamenjujejo preko spletnih oglasnikov? Presodite sami.

“Če država greši, opravljajo pokoro njeni državljani.” (Žarko Petan)

Sara Savec

 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice