Že od samega začetka stvarstva sta bila dva pola, ženski in moški, ki sta skupaj tvorila celoto. Imela sta ločene vloge in vsak je vedel kaj je njemu lastno. Od nekdaj je bilo tako in bilo je dobro. Moški je bil lovec, skrbel je za hrano in varnost. Ženska je bila nabiralka, ki je skrbela za ognjišče, podmladek. Moški se ni vtikoval v njeno delo, ženska ne v njegovo. Rod se je nadaljeval po moškem in bolj kot vse je bilo pomembno to, da moški dobi moškega potomca in ni bilo pomembno ali ga je rodila žena, ali ljubica, važno je bilo, da je bil. Celo v Svetem Pismu beremo, da je Sara predlagala Abrahamu, da naj mu dekla Hagara rodi potomca in mu ga je. Nihče se ni zgražal, nikogar niso kamenjali, ali mu grozili s peklom.
Ženska je imela v zgodovini pomembno vlogo, konec koncev se je kar nekaj vojen začel zaradi njih. Nihče ni promoviral monogamijo, ter happy ever after s samo eno osebo. Ženska je bila »lastnina« moškega, čigar naloga je bila držati tiste 3 stebre hiše, moški pa je domov nosil hrano. Ženska nikoli ni vprašala zakaj je pripel pozno domov, zakaj gre ven, zakaj je ponovno pijan, on pa nikoli ni vprašal kaj je v hrani, kaj je z otroci in kaj naj obleče. Stvari so bile sila preprosti. Pa smo preživeli kameno dobo na ta način, vse železne dobe in so prvi poljedelci živeli tako. Egipčani so to dvignili še na višjo raven, v podobnem duhu nadaljevali Grki in Rimljani. Ženska je v tem času dejansko bila lastnina moža in v kolikor je s svojo lastnino ravnal lepo, je lahko imel več lastnin. Tudi ženske iz višje kaste so imele svoje igračke, glede na to, da so moški raje posegali po fantkih. Slog ločevanja mej med žensko in moškim ni zamajala niti papežinja Ivana, niti ena sama kraljica. V srednjem veku je celo bilo čisto normalno, da je moški imel več žensk in nezakonskih otrok, če so le ti bili moškega spola toliko bolje. Ženska se je lahko uveljavila in si pridobila spoštovanje, nenazadnje imamo kar nekaj odmevnih grofic iz tega obdobja. Bistvo je bilo v tem, da so vedeli kaj je vloga ženske in kaj moškega in se nihče ni vtikoval v delo drugega. Ta čas so moški celo stali na stališču, da če bi Bog želel, da je ženska enakovredna moškemu, bi jo naredil iz katerega drugega dela telesa, ne pa iz reber. Ravno ta želja po enakovrednosti je vse obrnilo na glavo.
Ne rečem, da ni prav, da so si ženske izbojevale pravico do volitve, določenih služb. Moški smo razumski, ženske čustvene in dostikrat je veliko bolj smotrno kakšno zadevo speljati čustveno. A v tej bitki za enakopravnost so nesamozavestne, zafrustrirane feministke naredile revolucijo, ki ni prinesla nič kaj dobrega. Začele so uničevati sistem, ki je deloval tisočletja, zakaj? Ker ga že dolgo niso dobile, ker niso upale na glas povedati, da jih moški ne privlačijo, ker so bile frgidne … mogoče so v eni točki celo imele prav, a so močno zavile s poti. Mej med žensko in moškim ni več, vse več je poženščenih moških, ki so mamini 
sinčki in si še jajc ne znajo speči, ter vse več je muškač, ki so ženskost zaprle globoko v sebi in jo opremile z etiketo nevarno. Če je bilo 100 let nazaj čisto normalno, da je moški smel biti moški, da je ob plod prepognil kakšno ženščino, ki ni bila njegova žena in to ni bila novica dneva, je zdaj kastriran, kadar želi biti moški. Takoj ga feministke označijo za kurbirja, pezdeta in ostali živalski svet, če je v skladu z njihovimi pričakovanji, pa je copata in poženščen. V vsakem primeru izgubi. In potem se čudite, da moški iščemo mlade ljubice. Jih, ker niso še okužene s tem neumnim mišljenjem, da je moški lastnina, da ga moreš spremeniti in ukrotiti, kot bi bili divje živali. Seks je zanje le seks in ne vidijo še poročnih zvonov, četico otrok in ostalo, ampak preprosto so tam. Kupiš jim kaj lepega in te cenijo kot Boga. Pelješ jih na večerjo, v savno, pa jim to pomeni enako, kot bi bile v zaoderju z jebenim Bieberjem. Ni toliko o tem, da moški ne bi zmogli močnih, samozavestnih žensk, težava je v tem, da nam ni do prevzgoje, neumnih strategij in popolnoma zgrešenih pogledov na svet, odnos.
A v vsej svoji bitki feministke ne opazijo to, da so same in da če že tako vztrajno poudarjate, da je monogamija edina legitimna oblika odnosa in da je tako človek narejen, jim zgodovina in človeških nagon nista ravno v prid. Najbolj žalostno je to, da če mi rečemo vam, da ste debele, da smrčite, da ste barvno neusklajene itd. bomo še naslednjih 10 let poslušali histerične izpade, ob vsakem druženju boste to izpostavile, ne vedoč, da s tem žalite in ponižujete le sebe. Svojo zbirko poniževanja in lastnega sramotenja še dopolnite z našimi po vašem mnenju napakami. In mi poslušamo, a v mislih že slačimo lepo sosedo in si delamo scenarije, kako in pod katero pretvezo jih bomo povabili ven.
Kakorkoli obrnemo so ljubice naša pravica, ki nam je bila dana tekom zgodovine. Če so ženske s svojim bojem enakovrednosti zabrisale vse meje med moškim in žensko, še ne pomeni, da bomo mi zdaj to pravico dali. Je ne bomo, le vprašanje časa je, kako dolgo boste znale biti dame in v nas s tem prebujati on občutek moškost, ker ko tega ne bo, bomo skočili čez plod. Pa lahko ve še ne vem koliko psiholoških knjig nam nastavite, nas vozite od Poncija do Pilata, to je v nas in tega nihče ne more izbrisati. To je cena vašega boja, za nekaj kar v sami osnovi ne more biti. Dokler vam
ne bo resnično jasno, da nikoli, ampak res nikoli ne bomo enaki, ker mi nekako nimamo namena rojevati, boste v teh bitki bile boj s samim sabo, mi bomo le toliko prišli naokoli, da ne boste porajtale, da sploh nismo v tej bitki. In če želite, da ne bo več ljubic, odprite oči in nehajte sanjariti, da se bomo spremenili, nehajte nas postavljati v središče vašega življenja in nehajte delati načrte za nas. Včasih si želimo le vedeti, da vam lahko pomagamo, da se ob nas počutite varne, to nam daje elan, da ostajamo, drugače nadaljujemo kaos in smo spet pri ljubicah. In ne s tistim, če nas bi imeli radi … če je vam kaj do nas in nas imate resnično rade, kot razlagate svojim prijateljicam, nas ne tretirajte več kot lastnino, kot projekt, ampak kot jin našemu jangu, sonce naši noči, ljubezen našemu sovraštvu, veselje naši bolečini … in za milega boga ne spreminjate nas. Vse kar so vas naučili je narobe, le pravo knjigo morate vzeti v roke in vse vam bo jasno. Do takrat pa … zaradi ljubic smo bolj mili, zaradi njih še živimo, zaradi njih so naši dnevi bolj pestri in zaradi njih vemo, zakaj smo se sploh poročili z vami. Sprejmite že to.
Alfa Samec
