Razbohotena birokracija ena največjih težav Slovenije

Posted on 2. 2. 20182. 2. 2018 by Uredništvo

Po podatkih lestvice globalne konkurenčnosti, ki jo je objavil Svetovni gospodarski forum (WEF) septembra lani, je Slovenija je sicer pridobila osem mest, ampak se je še vedno uvrstila na komaj 48. mesto med 137 državami. Najbolj konkurenčna je že nekaj let Švica.

Med prvih 10 najbolj konkurenčnih držav spadajo še ZDA, Singapur, Nizozemska, Nemčija, Hongkong, Švedska, Združeno kraljestvo, Japonska in Finska. Med novimi članicami EU so najbolje uvrščene Estonija (29.), Češka (31.) in Poljska (39.), vse pred Slovenijo! Za nami so samo še npr. Slovaška (59.), Madžarska (60.) in Hrvaška (74.)

Najbolj problematični dejavniki, ki nas uvrščajo tako nizko:

visoke davčne stopnje,
neučinkovita vladna birokracija,
restriktivna delovna zakonodaja,
davčni predpisi,
politična nestabilnost.

Kriza je pustila posledice, ampak naša podjetja so se glede na gospodarske kazalce iz nje kar dobro izvlekla, ampak to so storila sama. Veliko majhnih in srednjih podjetij v Sloveniji posluje odlično, na veliko izvaža, podjetja rastejo in imajo kvalitetne produkte. Da je Slovenija napredovala na lestvici, je predvsem rezultat odličnih podjetjih, pri čemer pa jim država ni prav veliko pomagala. Slovenska birokracija se namreč v zadnjih letih ni prav veliko spremenila – kvečjemu je padla še za nekaj mest nižje, poleg tega pa gospodarstvenike tarejo visoke davčne stopnje.

Ob osamosvojitvi je imela Slovenija 357 zakonov in 872 podzakonskih aktov na državni ravni. Pogosto prekomerno zaposlovanje v državni upravi in razcvet uradnikov pa sta prinesla astronomsko povečanje birokratskih predpisov na državni ravni. Danes imamo v veljavi preko 800 zakonov in skoraj 20.000 podzakonskih aktov. Pri 14.415 zaposlenih v državni upravi to pomeni, da je vsak državni uradnik napisal vsaj en zakon ali podzakonski akt, mnogi celo zaradi tega, da upravičijo svoje delovno mesto.

Estonija ali Češka, ki sta nas na lestvici prekašali za skoraj 20 mest, sta odpravili birokratske ovire, poslom pa so veliko bolj naklonjeni. Podjetniki se pri nas velikokrat bojijo medijske izpostavljenosti, ki bi jim marketinško gledano koristila, vendar pa pri nas takoj po pojavitvi v medijih pogosto dobijo inšpekcijski nadzor, kot da imamo namesto poslu naklonjene države birokratsko mafijo, ki posel sovraži.

Metod Kranjc

Delno povzeto po: Delo.si

Foto: Pixabay

Preberite več