Naprej na vsebino

Rak – zahrbtna bolezen, ki svojih žrtev ne izbira

4. februarja vsako leto obeležujemo svetovni dan boja proti raku – zahrbtni bolezni, ki svojih žrtev žal ne izbira. Na ta dan se ves svet združuje v boju proti epidemiji raka, ki nas je preplavila v zadnjih nekaj letih. Bolezen vsako leto vzame na milijone življenj po vsem svetu, samo v Sloveniji pa je pred tremi leti za rakom zbolelo več kot 14.000 ljudi.

Kaj je rak?

Po definiciji Onkološkega inštituta v Ljubljani je rak obsežno ime za različno skupino bolezni, katerih osnovna značilnost je nenadzorovana razrast spremenjenih, rakastih celic. Naše telo je sestavljeno iz velikega števila osnovnih enot – celic, ki se delijo in tako omogočajo, da naše telo pravilno deluje. Kadar iz različnih vzrokov pride do prekomerne delitve celic, nastanejo tumorji. V zadnjih nekaj letih je v zdravstvu ogromno govora o prostih radikalih – molekulah, ki nastanejo zaradi vpliva škodljivih dejavnikov na telo, nato pa v našem telesu povzročajo škodo. Te molekule naj bi bile odgovorne tudi za nastanek kroničnih obolenj. Človeško telo proste radikale nevtralizira, na ta način pa tudi ohranja normalno ravnovesje med celicami. Za to potrebuje snovi, ki jim pravimo antioksidanti. Če telesu primanjkuje antioksidantov, pride do sprememb v celicah in tkivih, posledica pa je lahko tudi rak.

Katere vrste raka poznamo?

Poznamo 4 glavne vrste raka:

  • Karcinom nastane iz epitelnih celic, ki jih vsebuje večina organov – gre za najpogostejšo obliko raka.
  • Sarkom nastane iz celic opornih tkiv (vezivna tkiva, maščevje, kosti in hrustanec).
  • Levkemija je rak krvi in krvotvornih organov.
  • Limfom je rak limfatičnega sistema (mezgovnice in bezgavke).

Kako se lahko rak razširi na druge dele telesa?

Maligni tumor je rakasta tvorba, ki jo sestavljajo mutirane celice. Celice se neprestano delijo, zaradi česar tumor raste, krvni obtok in limfni sistem pa lahko mutirane celice preneseta tudi v druge dele telesa. V tem primeru govorimo o metastazi – rakave celice se v drugem delu telesa ponovno delijo in se razvijejo v nove tumorje. Rak se najpogosteje razširi na bezgavke, prav tako pa se lahko razširi tudi na kosti, jetra, pljuča ali možgane. V kolikor se rak dojke razširi tudi na pljuča, ga ne imenujemo pljučni rak, temveč rak dojke z metastazami.

Nekaj dejstev o raku

Za vas smo izbrskali nekaj dejstev o raku, ki jih do sedaj morda niste vedeli.

  • Beseda »rak« izhaja iz latinske besede za rakovico. V preteklosti so zdravniki maligne tumorje, ki so se razširili na druge dele telesa, opisovali kot bolezen, podobno rakovici (sestavlja jo glavni del, središče telesa in klešče – podaljški).
  • Raka so kot bolezen prvič opisali že stari Egipčani. Dokument iz Egipta opisuje tumorje dojk, ki niso ozdravljivi.
  • Obstaja več primerov kožnega raka zaradi pretirane uporabe solarijev, kot primerov pljučnega raka zaradi kajenja cigaret.
  • Več kot polovici vseh vrst raka se lahko po mnenju strokovnjakov izognemo.
  • Obstaja več kot 200 podvrst raka. Pogosto napačno menimo, da gre za eno bolezen, ki v vseh primerih poteka na povsem enak način.
  • Po vsem svetu je do sedaj 28 milijonov ljudi preživelo raka. K sreči rak ni v vseh primerih bolezen, ki vodi v smrt. Čeprav se incidenca raka povečuje, v državah po vsem svetu raka preživi bistveno večje število ljudi, kot kadar koli prej.
  • Samo 5 – 10% vseh primerov raka je dednih. Večina obolenj se razvije zaradi kombinacije genov in izpostavljenosti škodljivim okoljskim dejavnikom, vključno s kajenjem, debelostjo in prekomernim uživanjem alkohola.
  • Rak dojke se pogosteje pojavi na levi dojki, kot na desni. Prav tako je leva stran telesa za kar 10% bolj nagnjena k nastanku melanoma, kot desna stran telesa.
  • Rak je vodilni vzrok smrti v razvitih državah in drugi glavni vzrok smrti v državah v razvoju, takoj za boleznimi srca in ožilja.
  • Rak na pljučih, prostati in želodcu je najpogosteje diagnosticiran pri moških, pri ženskah pa se najpogosteje razvijejo rak dojke, rak materničnega vratu in rak debelega črevesa.

Bolezen je velika preizkušnja v življenju bolnika

Rak ne izbira svojih žrtev. Pojavi se lahko tako pri moških, kot tudi pri ženskah, zbolijo pa lahko vse starostne skupine ljudi, tudi otroci. V Sloveniji za rakom vsako leto zboli več kot 12.000 ljudi, umre pa več kot 5.700 ljudi. Po statističnih podatkih je v naši državi do sedaj prebolelo raka približno 75.000 ljudi.

Morda se ljudje pravzaprav niti ne zavedamo, kakšna bolezen je rak in koliko trpljenja prinaša – ne le bolniku, temveč tudi svojcem. Spominjam se kliničnih vaj v bolnišnici, na katerih sem osem ur dnevno nudila pomoč in podporo bolnicam z rakom. Šele takrat sem se pričela zavedati, kako zelo hitro napreduje ta zahrbtna bolezen. Bolniku prinaša hude bolečine, svojcem pa grozno trpljenje. Sami si ne moremo niti predstavljati, čez kakšen pekel gre bolnik z rakom in kakšni so občutki, ko ni pravega izhoda.

Ena izmed izjemno mladih bolnic, za katero sem v času kliničnih vaj skrbela, me je nekega dne prosila, če lahko sedem na njeno posteljo in se z njo pogovarjam. Kljub temu, da so zaposleni študentom prepovedovali sedenje na postelji, sem imela občutek, da moram to storiti in še danes mi ni žal za neupoštevanje pravil. Naslednji dan je gospa umrla, meni pa bo za vedno ostalo v spominu njeno pripovedovanje lastne življenjske zgodbe, ki ga je spremljalo morje solz tako z njene, kot tudi z moje strani. Ko je gospa ves čas pripovedovanja krčevito držala mojo dlan, sem imela občutek, kot da se na vso moč oklepa življenja. Žal še tako močna volja do življenja ni premagala zahrbtnega raka.

Pomen svetovnega dneva boja proti raku

Svetovni dan boja proti raku je dan, ko strokovnjaki z vsega sveta opozarjajo na nevarne dejavnike tveganja za razvoj raka, na pomen zdravega življenjskega sloga in na dejstvo, da MORAMO spremljati lastno zdravje, saj je mogoče spremembe, ki jih dovolj zgodaj opazimo, uspešno zdraviti. Ozaveščenost ljudi o raku bi lahko pripomogla k zmanjševanju števila bolnikov z rakom.

Posvetimo posebno pozornost lastnemu telesu. Bodimo pozorni na zdravstvene spremembe in se ne bojmo vprašati zdravnika za mnenje o tem, ali gre za povsem nedolžno, ali morda za nevarnejšo spremembo. Pri raku je zelo pomembno zgodnje odkrivanje in hitro zdravljenje, še preden ta napreduje in se razširi tudi na druge dele telesa. Ne samo na današnji dan, temveč tudi v vseh ostalih dneh izkažimo podporo bolnikom, ki so postali žrtve raka. Pomagajmo jim, poslušajmo jih, če smo sami preboleli raka, delimo svojo zgodbo z drugimi in jim tako poskušajmo sporočiti, kaj pravzaprav pomeni zboleti za rakom. Preženimo napačne mite in predstave o raku, temveč ga spoznajmo, se o njem informirajmo in učimo druge ljudi. Tako kot posameznik, kot tudi kot družba, moramo poiskati prave načine in se tako obvarovati pred kremplji raka, ki ni samo bolezen duše, temveč je mnogo več.

Želim živeti.

Sara Savec

 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice