Skip to content

Imate spomin kot zlata ribica?

Zagotovo ste že kdaj slišali rek, da ima nekdo spomin kot zlata ribica. Morda ste s temi besedami »obsodili« tudi samega sebe. Sposobnost pomnjenja s starostjo upada in če želimo le-to izboljšati, moramo vedeti, kaj pravzaprav je spomin.

Rek »imaš spomin kot zlata ribica« izhaja iz preprostega dejstva, da ribice v akvariju nenehno krožijo. Mnogi menijo, da to počnejo zato, ker se ne spominjajo, da so isto pot že večkrat preplavale, strokovnjaki pa ugotavljajo, da ribice plavajo v krogu samo zato, ker jim je dolgčas. Malce za šalo, malce zares. Dejstvo je, da lahko z določenimi vajami našo funkcijo pomnjenja precej izboljšamo.

Kaj je spomin?

Spomin je po definiciji sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje tudi obnovi določene podatke. Odvisen je predvsem od splošnega zdravja in od vitalnosti možganov, kadarkoli pa se lahko odločimo, da bomo naš spomin izboljšali! Ne glede na to, ali smo študent, strokovnjak na določenem področju ali starejša oseba, nikoli ni prepozno, da se lotimo izvajanja vaj za ohranjanje dobrega spomina!

Starega psa ne moremo naučiti novih trikov

Še eden izmed rekov, ki pravzaprav niso upravičeni. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da imajo možgani presenetljivo sposobnost prilagajanja na različne spremembe, tudi v obdobju starosti. S pravo stimulacijo lahko naši možgani oblikujejo nove nevronske poti, spreminjajo že obstoječe povezave, se nenehno prilagajajo in se odzivajo na različne načine. To pomeni, da lahko vsakdo izboljša svoje kognitivne sposobnosti, ne glede na starost.

Razmigajmo možgančke

Do trenutka, ko smo vstopili v odraslo dobo, so naši možgani razvili na milijone nevronskih poti, ki nam pomagajo hitro priklicati in obdelati informacije ter reševati različne naloge. Če se v življenju držimo samo že obstoječih nevronskih poti, ki so že malce obrabljene, našim možganom ne nudimo nobene dodatne stimulacije. Čas je, da jih pretresemo. Pomislimo za trenutek na mišično moč. Če mišice redno uporabljamo in občasno povečujemo njihovo obremenitev, bomo mišično moč ohranili. Če mišic ne uporabljamo, bomo mišično moč izgubili. Enako velja tudi za spomin. Kaj lahko storimo?

  • Vsak dan se naučimo nekaj novega. Naučiti se moramo nekaj, kar je popolnoma različno od področja, s katerim se ukvarjamo.
  • Poskusimo nekaj novega. Ste si od nekdaj želeli igrati klavir, šah, govoriti francoski jezik, plesati tango ali morda igrati golf? Tudi te aktivnosti spodbujajo delovanje naših možganov.

V moderni dobi obstajajo številne mobilne aplikacije, ki jih lahko uporabimo za krepitev spomina. Ena izmed njih je tudi igra spomin, ki ste jo zagotovo igrali kot otroci – seveda ne na mobilnem telefonu.

Redna telesna vadba

Pa smo spet tam – brez redne telesne vadbe naše telo ne more normalno delovati. Telesna vadba nam lahko pomaga, da ohranimo aktivnost naših možganov. Telesni napor poveča dotok krvi v možgane, posledično pa zmanjša tveganje za poslabšanje spomina. Za možgane je še posebej koristna aerobna vadba, zato izbirajte aktivnosti, pri katerih bo srčni utrip konstantno pospešen. Kar je dobro za naše srce, je dobro tudi za naše možgane.

  • Vadba v jutranjih urah lahko prispeva k bistveno boljšemu počutju skozi ves dan, okrepi pa lahko tudi spomin. Ne potrebujemo ogromno časa, saj zadostuje že 15 minut jutranje vadbe.

Privoščimo možganom počitek

Več kot 95% odraslih ljudi potrebuje med 7,5 in 9 ur spanja vsako noč. Spomin, ustvarjalnost, sposobnost za reševanje težav in veščina kritičnega mišljenja so ogroženi, če si ne zagotovimo dovolj spanja. Poskusimo nekaj časa hoditi spat ob isti uri in vstajati ob isti uri. Naše telo se bo na spremembe hitro navadilo. Posledice pomanjkanja spanja občutimo zelo hitro – prične se nam vrteti, počutimo se utrujeni, ne moremo razmišljati, težave pa imamo tudi s spominom.

Poiščimo zabavne načine za krepitev spomina

Poleg igranja iger si lahko omislimo tudi reševanje križank, ki je lahko zelo zabavno in poučno. Če pa raje igramo družabne igre, lahko naš spomin krepimo tudi s prijatelji. Tako bomo za spomin storili kar dvoje – zaradi potrebe po razmišljanju o strategiji v igri ga bomo okrepili, druženje s prijatelji pa bo spodbudilo delovanje naših možganov. Sodeč po raziskavah imajo ljudje z najbolj aktivnim družbenim življenjem najnižjo stopnjo upadanja spomina.

Največji sovražnik spomina je stres

Kronični stres dokazano uničuje možganske celice, zato strokovnjaki pogosto povezujejo stres z izgubo spomina. Če svoje občutke izražamo sproti, si zastavimo realne cilje, upoštevamo zdravo ravnotežje med delom in prostim časom ter se osredotočimo na eno samo nalogo, namesto da bi poskušali opraviti več nalog hkrati, smo na dobri poti, da se zaščitimo pred stresom.

Kako še lahko izboljšamo spomin?

Bodimo pozornejši na stvari, ki se dogajajo v naši okolici. Če se nečesa nismo naučili, se seveda tega tudi ne moremo spomniti. Če neki stvari ne posvečamo dovolj pozornosti, je ta za naše možgane nepomembna. Potrebnega je približno 8 sekund osredotočanja na določeno stvar, da bodo naši obdelali in shranili nove podatke. Če je težava slaba koncentracija, potem se poskušajmo umakniti na miren kraj. Nove informacije poskušajmo povezati z barvo, občutkom, vonjem, okusom. Pomagamo si lahko tudi tako, da nove informacije povežemo s tistimi informacijami, ki jih že poznamo.

Ko vam bo nekdo naslednjič rekel, da imate spomin kot zlata ribica, boste vedeli, da to ne pomeni nujno nečesa slabega. In če si ne boste takoj zapomnili imena nekoga, ki se vam je pravkar predstavil, ohranite mirne živce. Ne glede na starost lahko naš spomin kadarkoli izboljšamo tako, da zaposlimo možgane.

Znati na pamet se pravi ne znati; to je le držati, kar je človek dal na čuvanje spominu. (Eseji, Montaigne, Michel Eyquem de, 1533-1592)

Sara Savec

 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice