Naprej na vsebino

Mihael Letonje, SLS: Za tujce je potrebno postaviti bolj jasne meje

Slovenija je bila od nekdaj zanimiva dežela za »južne brate«. Delo v velikih tovarnah, ugodna zdravstvena in socialna politika, predvsem pa dokaj preprost način do socialnih transferjev, ki omogočajo boljše življenje, ki bi ga imeli v domovini. Posamezniki, ki so šli s trebuhom za kruhom z zavestjo, da bodo naredili maksimalno, so se kaj kmalu asimilirali in postali del slovenske družbe, imena na katera smo lahko ponosni, pa naj govorimo o znanem radicu, ali pevcu. Mnogi med njimi ni vodila ta srčnost, ampak zgolj le dejstvo, da o moški dobi službo, žena, pa bo dobila denarno socialno pomoč, otroški dodatek za otroke in se ji ne bo potrebno prilagoditi. Če tudi bodo na ta način na slabšem otroci, ki svojo nemoč kažejo tudi v medvrstniškem nasilju. Takšen trend in naraščanje le tega, je moč opaziti ravno pri Albancih.

Velenjčani na problematiko Albancev opozarjajo že dolgo

Mihael Letonje: “Težave z Albanci imamo že dlje časa, ne samo zdaj pred volitvami, na kar že opozarjam že dve leti”.

Mihael Letonje, predsednik Narodne zveze SLS, ter svetnik v Velenju, že dve leti vztrajno opozarja na vse večjo število Albancev in težave povezane z integracijo v skupnost. Če ravno je Velenje multikulturno mesto, ter je po besedah njihovega župana Bojana Kontiča naklonjeno priseljencem in so z odprtimi rokami, kljub nasprotovanju občanov, sprejeli migrante, se je neasimilacija Albancev pokazala kot velik problem. Težava nastaja že pri sami zdravstveni oskrbi, saj se jezika nimajo namena naučiti, tako je vrzel med jezikoma vse večja.

Novembra 2016 so v ZD Velenje celo iskali zdravnika, ki bi aktivno znal albanski jezik. Težave nastajajo v vrtcih in šolah, saj otroci vsaj na začetku ne poznajo jezika, ter je sporazumevanje omejeno na mimiko. Pri šolskem delu otrokom prav tako ne more pomagati nihče, zato je njihov uspeh slabši. Starejši otroci so celo potarnali, da jim je težko in da si želijo koga, ki bi jim pomagal, a so vsaj starejši dežurni prevajalci in učitelji mlajšim otrokom, ter na ta način nimajo otroštva. V šolo so vključeni brez kančka znanja slovenskega jezika, ter se jih po veljavni slovenski zakonodaji prvo leto ne sme ocenjevati. Po mnenju Ministrstva za šolstvo je smotrno, da so albanski otroci skupaj v razredu, da jim je lažje. Pozabljajo pa, da se na ta način združujejo v geto in tolpe. Ravno slednje se je pokazalo kot velika težava ravno v Velenju, saj nekateri profesorji niti več ne upajo v razrede, kjer so albanski dijaki. Brez možnosti besedno izraziti svojo stisko, se potem nekateri zatečejo v nasilna dejanja, kar je potem še dodatna težava.

Letonje je brez dlake na jeziku povedal zakaj je prišlo do te situacija: “Ni brez pomena, da imajo polnoletni Albanci volilno pravico”. Velenjski župan si je leta na ta način pridobival volilne glasove na lokalni ravni, ki so mu omogočali zmago, a je spregledal, kam je Velenje pripeljal v tej svoji brezglavi politični tekmi, je kritičen Letonje.

“Ko sem prvič opozarjal, na problematiko Albancev v Velenju so me označili za nestrpneža, fašista, ksenofoba, a takrat bi zadevo še lahko uredili. Zdaj, ko je prepozno in je tudi župan uvidel, da je stanje alarmantno je obrnil ploščo. A bistveno prepozno,« je povedal še Letonje.

Rešitev mora biti sistemska

Albanski otroci svojo stisko izražajo tudi v nasilju in so bili akterji kar nekaj medvrstniškega nasilja.

Sedaj župan Bojan Kontič, slučajno pred volitvami, poziva vlado, naj pomaga, saj ne zmorejo več. Letonje na to samo dodaja, da so zadeve alarmantne že nekaj časa, da vzgojitelji v vrtcu ne zmorejo več, profesorji ne upajo več v razrede. Starši albanskih otrok pa so popolnoma neodzivni. Živijo v svojem getu, med svojimi, ko se morajo pogovoriti za prevajalce uporabijo svoje otroke, dogovorjenega se ne držijo. Letonja je še izpostavil dejstvo, da kljub organiziranim tečajem, se jih albanske ženske ne udeležujejo. Namreč otroci povedo, da tisti, ki so v Sloveniji zgolj za to, ker jim je prehodna država, jim doma rečejo, naj sodelujejo zgolj toliko, da ne bodo imeli preveč težav, ker je ciljna dežela druga. Tisti, ki pa bodo ostali je v ospredju le to, da so punce lepe, ker bodo tako in tako dobile moža, ki jih bo preživljal.

“Rešitve težav morajo biti sistemske in če začnemo zgolj s tem, da se uvedejo pripravljalnice za otroke pred vstopom v vrtec in šolo, ter se socialne transferje pogoji z rednim obiskom tečaja slovenskega jezika, ter se ta pravica podaljša zgolj z dokazovanjem minimalnega znanja slovenskega jezika, bi naredili velik korak naprej,” je mnenja Letonje.

Če ravno velja neko prepričanje, da je albanski sladoled najboljši, je potrebno poudariti, da je bistvena razlika med Albanskimi priseljenci, ki so v Slovenijo prihajali pred leti. Tem je bilo v interesu se naučiti jezika, ter so le redke posamezne žene bile tiste, ki tega niso zmogle, ali želele. Zdaj se pojavlja trend, predvsem po migrantski krizi, da se ne želijo asimilirati, ustvarjajo svoj geto in “mafijo”, ter korak za korakom prevzemajo ulice. Na enem samem naslovu je prijavljenih več 10 Albancev,  povprečna Albanska družina ima po 4 otroke, za katere prejema otroški dodatek in denarno socialno pomoč. So Albanci postali naši drugi Romi?

Težave z Albanci nimajo samo v Velenju, ampak po celotni Sloveniji. Sistemska ureditev na tem področju so nujne, a če bi jih uvedli že lani, bi bilo že prepozno.

Metod Kranjc

 

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Remington
Remington
3 years ago

Mora da so Albanci „poskrbeli“ za njegovo zeno z namenom da povecajo nataliteto pa je zaradi tega rasisticen do njih. Drugi razlog je verjetno poskus pridobitve simpatij srbskih volivcec ko vsi vemo da oni vladajo Slovenijom kar Albanci niso nikoli niti poskušali in so edini ki imajo velike simpatije do Slovencev. Ta klošar ne zadluzuje vecjo pozornost.

Prijava na e-novice