Prvotni namen domačih nalog je utrjevanje znanja, niso obvezne, niti zakonsko predpisane. Sam predlog SLS, da bi v sklopu reforme šolskega sistem ukinil nepotrebne naloge je javnost razdelil, a vse spletne ankete, ki so bile te dni narejene se nagibajo k temu, da ljudje podpirajo predlog SLS. V Slovencu smo se odločili za mnenje povprašati ZASSS, Združenje ravnateljic in ravnateljev in Združenje učiteljev. Slednji nam do danes niso uspeli odgovoriti. Smo pa tudi v SLS povprašali, kaj stoji v ozadju tega.
SLS je le ubesedil stisko staršev
Razlike med šolami v Sloveniji so velike, kar sta potrdila tako Tone Meden (ZASSS), kot Gregor Pečan (predsednik Združenje ravnateljic in ravnateljev) in način učenja je drugačen tudi znotraj same šole. SLS je izhajal iz zgodb staršev celotne Slovenije, ki so svojo stisko okoli domačih nalog izrazili tako javno, kot v anonimnih pismih. Starši so jim zaupali, da njihovi otroci za svoje domače naloge porabijo bistveno preveč časa, da po šoli delajo po 2 do 3 ure in več naloge, niso otroci, ki bi imeli tisoč in eno dejavnost, ker so le te morali zaradi preobsežnega dela v osnovni šoli le te opustiti. Družine nimajo več svojega življenja, ker se vse vrti okoli šole. Pa to ni govora o otrocih, ki bi komaj dosegali standarde, to so otroci, ki imajo petice in seveda tudi nižje ocene. Svoje nezadovoljstvo so že skušali urediti na razredni ravni, pa ni šlo, na šolski ravni, pa so dobili odgovor, da nimajo pojma in posegajo v strokovnost učitelja. Obrazloženo jim je bilo, da so naloge obvezne, ter da jih učitelji lahko ocenjujejo in dajejo ostale ocene na osnovi tega, kako so naloge narejene. Ravno iz te stike so v SLS dobili idejo, da bi se le te ukinil, saj bi na ta način otroci imeli otroštvo, lahko bi bolj kvalitetno preživeli čas. In po besedah marsikakšnega otroka na spletu, imeli bi čas, da gredo ven, metati na koš, iti na sprehod s prijatelji…
Stroka pa razdeljena
Ob novici, da bi SLS ukinila domače naloge je kar nekaj učiteljev samo idejo podprlo, saj jim le ta predstavlja breme in se zavedajo, da otrokom niso v pomoč, a ker je navodilo vodstva šole, da naloge morajo biti, jih proti svoji volji, otrokom dajejo. Naši sogovorniki pa so si bili enotni, da je namen domačih nalog utrjevanje znanja.
Tone Meden je zapisal, da je namen domačih nalog v utrjevanju znanja, a le te morajo biti v primernem obsegu in zahtevnosti. So odraz osebnega pristopa učitelja k poučevanju, kar je prav dokler ne pride do prevelikega odstopanja od strokovno utemeljenih smernic. Meden vidi rešitev v razrešitvi odstopanj ne pa v ukinitvi nalog. Podal pa je odličen predlog in sicer, da bi bila smiselna širša razprava na nacionalni ravni, ki bi ozavestila strokovne razlage za domačo naloge in osvežila kriterije, ki bi pripomogle k poenotenju.
Gregor Pečan, ki je svoje razmišljanje sočasno z odgovorom nam poslal še ostalim ravnateljem šol, je mnenja, da je ponavljanje snovi pomembno, kar so dokazale tudi strokovne analize, kar domače naloge vsekakor omogočajo. Pečan se zaveda, da je zagotovo med domačimi nalogami tudi katera nepotrebna. Kot je tudi v učnih programih gotovo česa preveč. Kako to rešiti, je po njegovem mnenju zelo jasno in enostavno: s pogovorom z dotičnim učiteljem, kar se nalog tiče. Kar pa zadeva obseg programa je mnenja, da je situacija bolj zapletena, saj gredo vse takšne pobude prek Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, v katerem po njegovem skromnem mnenju sedi dosti premalo praktikov. Pečan je mnenja, da slovenski otroci, skoraj zagotovo niso preobremenjeni, saj so znatno manj obremenjeni s količino ur pouka, kot je to primer v večini držav OECD. Vidi pa težavo v izven šolskih dejavnostih, ter dejavnostih, ki so posledica ambicioznih staršev in je mnenja, da bi bila smiselna tudi raziskava na to temo. Pečan večjo težavo, kot nesmiselne naloge, vidi o neoliberalizmu, ki je družbo pripeljal k temu, da so starši in otroci zaradi delovnega časa starša odtujeni. Po njegovem mnenju je najprej potrebno začeti boj proti neoliberalizmu, ki bi posledično vrnil otrokom odtujene, ukradene starše.
Albert Pavli, ravnatelj OŠ Šmartno pri Litiji, je jasen, da: »Če učitelji »sankcionirajo« ne opravljanje domačih nalog je to po mojem mnenju narobe«. Po njegovem mnenju je ponavljanje in utrjevanje pomembna faza učenja, ter ostaja na stališču, da je ponavljanje in utrjevanje domena domačega dela, ne šolskega. Posameznik se odloča za to, ali bo nalogo naredil in s tem utrdil svoje znanje. Otroci so različni in nekateri se s pomočjo domačih nalog učijo, drugi rabijo še nekaj več, tretji pa ne potrebujejo ničesar in blestijo. Pavli je mnenja, da je prav, da učitelj pove učencem kako bodo svoje znanje utrdili, izbira in odgovornost pa je na strani otrok. Konec koncev so naloge neobvezne, vrsta in način izvire domače naloge stvar učiteljeve strokovne presoje in njihova avtonomna odločitev, v katero sam ne posega.
Vsekakor je v trenutnem šolskem sitemu ogromno balasta s katerim se dnevno srečujejo tako učitelji, kot učenci in starši. Pa naj gre zgolj za samo snov, ki jo morajo podati, E-asistent v katerega morajo vpisovati podatke, priprave na NPZ, kjer so si enotni tako starši, kot učitelji, da so sami sebi namen, različni učbeniki, nekompatibilni učbeniki in delovni zvezki … Mogoče je čas, da o šolski reformi spregovorijo praktiki in ne le teoretiki, ter da se tudi o sami domači nalogi resnično organizira širša razprava, kot je predlagal gospod Meden, ter se poišče skupne točke, ki bodo poenotile način dela, ne posegale v avtonomnost učiteljev, ter bodo v korist v prvi vrsti otrokom.
Alenka Gabrovec
