7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja, ki bo v letošnjem letu potekal z geslom: “Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: Za vsakogar, vsepovsod.” Za vas smo poiskali odgovor na vprašanje, kako dobro Slovenci poskrbimo za svoje zdravje.
Začetki Svetovnega dneva zdravja segajo v leto 1950
Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bila ustanovljena leta 1948, že dve leti kasneje pa je 7. april razglasila za Svetovni dan zdravja. Tematika, ki se ji posvečamo na ta dan, je vsako leto drugačna, geslo pa se določi glede na aktualno težavo z zdravstvenega področja. Letos bodo tako potekale razprave o univerzalni dostopnosti do zdravstvenih storitev za vsakogar in vsepovsod.
Kaj pravzaprav je zdravje?
Za začetek vzemimo pod drobnogled definicijo zdravja, določeno s strani Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi: »Zdravje je stanje popolnega telesnega (fizičnega), duševnega (mentalnega) in socialnega blagostanja/ugodja in ne zgolj stanje odsotnosti bolezni ali betežnosti/nemoči.«
Kljub definiciji si zdravje vsakdo razlaga drugače. Nekateri so prepričani, da so zdravi, dokler se ne srečajo s katero izmed resnejših zdravstvenih težav, drugi dojemajo zdravje kot življenjski cilj in ne kot vir vsakdanjega življenja, spet drugi pa svoje pozornosti zdravju niti ne posvečajo.
Ne glede na to, kako si razlagamo zdravje, pa drži, da zdravje ni stanje, ker ni statično, temveč se nenehno spreminja.
Zdravi naj bi bili, če bi uživali zdravo prehrano, z dovolj vitamini in minerali, če bi se izogibali nezdravi prehrani, če bi se redno rekreirali in poskrbeli tudi za osebno higieno, a žal vedno ni vedno tako. Naj se še tako trudimo, nam včasih zdravja ne uspe obdržati. Tukaj so še namreč genetski dejavniki in okolje, v katerem živimo. Naš genski zapis ni le nekakšna mešanica genov, ki smo jih prejeli od naših prednikov, temveč ima glavno besedo pri tem, kakšni bomo – bomo imeli težave s srcem, z dihali, z debelostjo, se bomo srečevali z alergijami, ali bomo preprosto zdravi?
Na tem mestu bom z vami delila kratko zgodbo. Vsakdo, ki je že kdaj kupoval psa, je zagotovo že slišal za rodovnik. Pred nakupom se vedno pojavi vprašanje – odšteti nekaj več denarja in kupiti rodovniškega, ali prihraniti in kupiti psa brez rodovnika (še bolje, psa posvojiti)? Rodovnik nam predstavlja le list papirja, a resnica je povsem drugačna. Psa dobita vzrejno dovoljenje na podlagi zdravstvenih pregledov, vzreditelji pa (po besedah Kinološke zveze) vedno poskrbijo za najboljšo kombinacijo genov, da bi bili psi zdravi in brez dednih bolezni. Nasprotno je pri »mešancih«, pri katerih se psa parita naključno, zato ne vemo, kakšne gene ima mladiček. Ko sem o tem govorila s prijateljico, ki močno nasprotuje rodovniku, mi je dala misliti z besedami: »Torej bi se tudi ljudje izognili številnim boleznim, če partnerja ne bi spočela otroka preprosto iz ljubezni, ki jo čutita drug do drugega, temveč bi načrtno iskali dva partnerja, ki imata dovolj dober genski zapis, da se pri otroku ne bi pojavila bolezen?« Ideja je brez dvoma absurdna, a zdela se mi je preprosto zanimiva – sama namreč nikoli nisem niti pomislila na karkoli podobnega. Vem pa, da tudi rodovnik ni nobeno zagotovilo, da bo kljub podedovani fantastični kombinaciji genov mladiček povsem zdrav.
Kako na zdravje gledamo Slovenci?
Po podatkih spletnega portala Siol.net je zdravje v Sloveniji izjemno pomembna vrednota, a mu preprosto ne posvečamo dovolj pozornosti. Kljub temu, da ga uvrščamo na 1. mesto lestvice vrednot, vsak 5. Slovenec v zadnjih 3 letih ni bil na nobenem zdravstvenem pregledu, vsak 4. Slovenec pa še nikoli ni pregledal samega sebe z namenom, da bi pravočasno odkril bolezen.
Dokler smo zdravi, se ne ukvarjamo s preventivo, kljub opozarjanju zdravstvenih delavcev na dejstvo, da lahko številne zdravstvene težave ustrezno pozdravimo, če jih odkrijemo pravočasno. Ko pa nas popade bolezen, nemudoma odhitimo k zdravniku, mnogi tudi zaradi povsem nedolžnega prehlada.
Popij 2 litra vode dnevno, ne kadi, ne uživaj alkohola, ostani telesno aktiven, spi vsaj 7 ur na noč, ne pretiravaj z uživanjem kave, izogibaj se stresu – koliko »pravil« dejansko upoštevamo?
Najsodobnejša bolezen, ki prizadene skorajda vsako odraslo osebo v Sloveniji, je izgorelost, ki nastane, ker svojemu življenjskemu slogu ne posvečamo dovolj pozornosti. Zavedamo se, da smo utrujeni, da nam primanjkuje spanja, da zaradi pomanjkanja časa uživamo hitro pripravljene obroke, da v stresni situaciji radi prižgemo cigaret, a vsako misel, da bi v svojem življenju naredili pozitivno spremembo, potisnemo na stran.
Kaj je razlog, da za svoje zdravje nismo pripravljeni storiti ničesar? Najpogostejši izgovori so:
- Živiš samo enkrat, zato uživaj, počni, kar te veseli in se ne oziraj na nikogar. Na koncu tako ali tako vsi umremo.
- Vse življenje je kadil, nikoli ni zares zbolel, umrl je od starosti.
- Vse življenje je zdravo živel, ni kadil, ni užival alkohola, redno je telovadil, sedaj pa ima pljučnega raka.
- Za kaj pa imamo zdravnike? Če zbolim, grem po zdravilo in je spet vse, kot je bilo prej.
Inštitut za varovanje zdravja RS je izvedel raziskavo, v kateri so poskušali ugotoviti, kako zdravi smo Slovenci. Vzemimo pod drobnogled »grde razvade Slovencev«.
Uživanje alkohola pri Slovencih
Poraba alkohola v Sloveniji je v zadnjih letih strmo narasla. Prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, naj bi zaužil 11,5 litra čistega alkohola letno, kar pomeni, da Slovenija presega mejo (5 litrov alkohola na prebivalca). 10% anketiranih je priznalo, da čezmerno uživajo alkoholne pijače. Največ alkohola naj bi zaužil moški, star med 55 in 64 let, z zaključeno osnovno ali poklicno šolo, ki izhaja iz nižjega socialno-ekonomskega sloja.
Kajenje med Slovenci
Kajenje dokazano škoduje vsakemu organu v telesu, od aktivnega kajenja pa naj bi bilo celo še bolj škodljivo pasivno kajenje (vdihovanje dima v okolici nekoga, ki kadi). Po podatkih NIJZ je v Sloveniji tobak med dejavniki tveganja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti. Vsako leto zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre skoraj 3.600 prebivalcev Slovenije ali skoraj 10 vsak dan, od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti.
Zdrava prehrana med Slovenci
Rezultati raziskave kažejo, da Slovenci nimamo razvitih zdravih prehranjevalnih navad in veliko raje posegamo po hitro pripravljenih živilih. Zajtrka ne uživamo, posamezne obroke pa si med dnevom neustrezno razporejamo. Uživamo velike količine nezdravih maščob in soli, izogibamo pa se sadju in zelenjavi.
Telesna aktivnost Slovencev
Odrasla oseba bi morala biti telesno aktivna vsaj 5 dni v tednu. Smernicam sledi približno 70% vseh Slovencev, kar je pravzaprav zadovoljivo.
Kateri so razlogi, zaradi katerih Slovenci najpogosteje obiščemo zdravnika?
Dr. Jana Govc Eržen, specialistka splošne medicine, ki je zaposlena v Zdravstvenem domu Celje, je povedala, da so vzrok obiskov pri zdravniku pogosto kronične težave, ki so posledica hitrega življenjskega tempa. Starejši pogosteje obolevajo zaradi težav s srcem in kosti, mlajši pa imajo pogosto dihalne težave.
Slovenci zelo radi obiskujemo zdravnika tudi takrat, kadar to pravzaprav ni potrebno.
Kljub temu, da stremimo k zdravemu načinu življenja, ne posvečamo dovolj pozornosti preventivi in ne glede na to, da so preventivni pregledi brezplačni, se jih raje sploh ne udeležimo, ker za to ni nobene potrebe – le zakaj, če pa smo zdravi. Za zdravega duha v zdravem telesu bomo morali storiti malce več in pri tem upoštevati tudi definicijo zdravja, ki pravi, da zdravje ni le odsotnost bolezni. Če menite, da ste zdravi in da vam čisto nič ne manjka, vsake toliko časa kar tako, brez razloga opravite sistematski pregled – naše telo lahko bolezen zelo dobro skriva in morda prav v tem trenutku tiči nekje tam, čeprav se sami tega ne zavedamo.
»Samo norec ni sam svoj zdravnik.« (Hipokrat)
Sara Savec
