
Pisal se je 17. september 2017, vse oči so bile uprte v športno dvorano v Istanbulo. Slovenska košarkarska reprezentanca je osvojila evropsko prvenstvo. Majhna, nepomembna Slovenija je postala EVROPSKI PRVAK. Peli so jim slavo, kričalo se je Slovenija, Slovenija… Ponos je segal do zvezd. Ni bilo pomembno kdo, ali kaj si, vsi so bili enotni – medalja je neprecenljiva. Očitno pa za takratno Slovensko vlado vredno le borih 4.000 EUR in dodatka na pokojnini, v višini 1.500 EUR.
Košarkarji želijo preveč
Že sama polemika o višini nagrade se je začela v ponedeljek na kongresnem trgu, ko je ministrica izjavila, da bo država dala košarkarjem, oz. košarkarski zvezi še 50.000 EUR. S predpostavko, da je igralcev le 12 in vemo, da jih je bilo več, ter da je del ekipe, ki so nepogrešljiv del, torej bistveno več ljudi, je takratna vlada namenila zlatim košarkarjem za 3 mesece trdega dela 4166,66 EUR, torej le 1388,88 EUR na mesec. Za primerjavo, po podatkih računskega sodišča za enega migranta država mesečno odšteje 1.980 EUR.
Vsekakor je bilo že v samem začetku jasno, da je v primerjavi z drugimi državami znesek bistveno premajhen. Srbski igralec je že naslednji dan dobili na bančni račun 20.000 EUR. Višina se je zdela sramotna tudi dr. Miro Cerarju, zato je obljubil, da bo preveril, ali se lahko najdejo še sredstva za višjo nagrado. In dlje od obljube ni prišel, je pa našel dovolj sredstev za financiranje sporne makete 2 tira, za izvajanje cel kup projektov, ki so sami sebi namen, katerih zneski so vsaj 3 x večji kot dana nagrada. Ker Cerar ni podal povratnih informacij, so mu poslali pismo, na katerega do včeraj niso dobili odgovora, ga je pa Cerar posredoval ministrici Maji Makovec Brenčič, ki je odgovorila, da so le vendarle dobili omenjeno nagrado, v višini 4.000 EUR in imajo zagotovljeno pokojnino (Bloudkova nagrada). V čem je torej težava?
Košarkarji so po mnenju manjšine res dobili za mnogokoga visoko nagrado in še zagotovljeno pokojno imajo. A govorimo o fantih, med 18 in 35 letom starosti, ki živijo zdaj in tu. Za profesionalno treniranje in za doseganje tako vrhunskih rezultatov je potrebno marsikaj vložiti in je tistih 4.000 le drobiž, ki nikakor ne prinese nobenega naslova. Nekateri bodo svojo športno pot tudi zaključili in do pokojnine še nikakor niso opravičeni, v bistvu mnogi izmed njih pokojnine še dolgo časa ne bodo deležni. Do takrat, ko bodo pa le upravičeni do nje, pa je vprašanje, kaj vse se bo zgodilo.
Košarkarji so povedali, da ni bistvu v višini, ampak v samem odnosu. Dobri so bili v tistih nekaj dneh po prvenstvu, čaščeni, ko se je ekipa sestavljala, a zdaj, ko bi morali biti ustrezno nagrajeni, pa dobijo le aroganco, očitke, da hočejo preveč in da naj bodo zadovoljni s tem, kar so dobili.
Zidanšek: Država se sramotno obnaša do športnikov, ki jo najbolje predstavljajo

»Nepojmljivo je, skrajno sramotno, kako se ta vlada vede do zlatih košarkarjev. Ime Slovenije so ponesli po svetu. Dončič je čudežni deček, Dragić niza uspeh za uspehom v NBA. Na prvenstvu so pokazali srčnost, borbenost in marsikateremu otroku vlili pogum, ter sanje. Sedaj, ko jih je potrebno nagraditi, pa se z njimi ravna, kot da so zločinci. Cerarju ni bilo težko nameniti več kot 140.000 EUR za maketo drugega tira, ni mu težko nameniti 1.980 EUR za vsakega ilegalnega migranta, težko pa je v državni malhi najti denar za zlate fante. Če ima odnos do zlatih fantov takšen, kakšnega šele ima do malega človeka, slovenskih državljanov?« je bil kritičen mag. Marko Zidanšek, predsednik SLS. Dodal je še, da je sramotno, da so timski športi v Sloveniji tako zanemarjeni, konec koncev se v Sloveniji rodi veliko uspešnih športnikov, ki pa morajo zaradi poniževalne, sramotilne politike do športa v Sloveniji, iskati boljše priložnosti v svetu. Vzgajamo vrhunske športnike in znanstvenike, a jih ne znamo obdržati. Takšen odnos vodi le v propad in ni odraz dobrega gospodarja.
Šport je pomemben del človekovega življenja. V Sloveniji je vse več otrok s prekomerno težo in gibalno okorelih. Namesto, da bi otroke spodbujali k športu, k timskem športu, kjer bi se naučili sodelovanja, ter bili fit, se jih s takšnim odnosom odvrača. Če Cerar že ne bi odstopil, bi to dejanje bilo zrelo za odstop. Etično in higiensko bi bilo, da opusti politiko, če ne drugega vsaj do spoštovanja do svojega očeta, vrhunskega športnika.
Metod Kranjc
Pomislite na lastnosti osla, zdaj ko teh ni več veliko.
Ne na starega in trmastega osla, ki je zamerljiv in izdajalsko brca, temveč na mladega oslička z ušesi, našpičenimi kot antene, ki je skromen pri hrani, žilav pri delu ter dirja odločno in veselo…